nedelja, 26. december 2010

Vesele praznike

Vsi tisti, ki še niste prejeli mojega voščila, se ne bojte- prikrajšani ne boste! Želim vam ogromno vrečo sreče, zdravja, zajetno žlico ljubezni ter polje uspeha.

Vaša Dona in njena družinica

sreda, 22. december 2010

Čakajo me nove Cosmo-dogodivščine

Verjemite mi, imam ogromno idej o čem bi pisala, rada bi načela ogromno zanimivih tem. In ne, nisem lena! Ne gre za lenobo, le vsakodnevnim objavam se izogibam.

Zakaj? Za vse tiste, ki še ne veste: sprejeta sem bila na Cosmopolitanovo tekmovanje Cosmo maturantka 2011.

Vas zanima kaj več? Potrpite, prosim.

... tako kot trpim jaz, ki se že točno 13 dni grizem za jezik, da ne bi blogovsko tiho sfero prekinil slap besed, ki vam jih dolgujem. Razneslo me bo na milijone črk in klicajev. In to zelo kmalu!

Potrpimo prosim, vse tja do 25. januarja, ko bom po štirih zvestih letih, v zvezi z Blogom gobčnih izpovedi moje malenkosti, otvorila še blog Cosmo Done.

Se beremo, xoxo Bodoča Cosmo Dona

sobota, 18. december 2010

Tu sem, da ljubim...


Težko je doumeti, dokler ne čutiš. Vem, zveni le prazen lari-fari, a verjemi na besedo. Smešno je, kako stremiš k svojim namišljenim ciljem, a jih z novimi vrednotami tako zlahka pokoplješ za seboj. A grozljivo je, ko tudi drugi vzamejo tvoje cilje pod svoje okrilje. Kako jih nato postaviti ob dejstvo, da je nekoč zlata krona le še krama polna prahu? Kako razložiti, da lahko grad nadomesti majhna hiška na obrobju mesta?

Včasih sem sanjala o svetovnih odrih, o postavnih lepotcih, kupih denarja in slave. Premislila sem si. Želim si drugačnih obzorij, preprostih dni, ki bi me navdajali s smehom in veseljem. Ne razumejo. Preprostost jim ni bila nikoli zarisana v mislih, tako se z nejevero v očeh se tolažijo, da je moje življenje le trenutna modna muha, da so moje sanje le uporniška misel.

Ne! Ljubezni in topline ne bi zamenjala še za tako bleščeč ugled in najvišje diplome tega sveta. Ljubezen mine, mi pravijo. Pa naj mine, a zakaj si braniti ljubiti? Da ne bi bolelo? Po takšni filozofiji naj mar tudi ne živim, saj me življenje lahko prizadene? Zakaj ne živeti in ljubiti? Saj gre za najosnovnejša glagola tega sveta. Življenja se bojijo le reve. Tu sem, da ljubim, pa čeprav le za kratek čas.

sreda, 15. december 2010

Ljubim pse II.



Ali vedno pozdraviš tujca, ki ti pride nasproti? Kultura, ki so me je naučili v mladosti in dejanski odnos med neznanci se zelo razlikujeta, zato se pogosto znajdem v zagati. Zakaj pozdravljati, če nihče ne odzdravi? Zakaj so ljudje tako hladni? Tuji?
S psom se takšne stvari ne dogajajo. Psi sevajo svojo spontanost vsenaokrog. Že to, da sem med sprehajanjem spoznala toliko novih ljudi v pol leta, kot sem znancev iz nočnega lokala pozabila v treh letih, lahko pove vse.

Psi so nevidne niti med nami...