sobota, 25. april 2009

Spring break 09

Za vso žalostjo, ki jo trenutno premore naša hiša, pa prihaja nekaj veliko bolj prijetnega. Danes se še zadnjič poslovimo od mojega dragega ateta, nato pa ga pičmo z Jupitrom v Grčijo, na Krf. Tako, da se s predragim 100jkotom malo odključiva od interneta, oddaljiva od bloga ter ga malo zažurava s kolegi. Javljanje pričakujete lahko samo na 100jkovem blogu, čisto zgoraj (beri: preko Twitterja), da boste prvi, ki izveste, kje je kdo obležal, kaj je kdo jedel, kako nas dež zaliva ter kaj je kdo spil.

Uživajte, ker bomo mi 100% verjetno od vseh body shotsih, pena partyju itd.

Dona (ter speči 100jko)

četrtek, 23. april 2009

Kako težko je...


Koliko večja je širina besede od tovora, ki ga prenašaš? Za koliko večja je beseda, ki ima pomembno vsebino zate?... Za koliko več meri teža besede kot teža, ki jo zmorejo prenesti mišice? Veliko več? Neverjetno več. Teža besede je največja vrednost tega sveta, ki besedi daje svoj pomen.
Včasih se še dejanja zdijo tako lahka v primerjavi najbolj globokih misli, najtežjih besed. Toliko lažja od kilogramov, ki v tistem trenutku legajo na tvoje prsi ter onemogočajo dihanje. Besede kakor rezila, kakor najostrejše orožje, ki zelo počasi prodira v tvoje srce.


Kako težko je reči »ljubim te«, ker zveni tako resno in iskreno. Kako težko je reči »veliko mi pomeniš«, ker zveni tako naučeno . So besede z veliko težo, ob katerih bi se mi ti le vljudno nasmehnil in odkimal z glavo, češ »kako neumna si, saj ne veš, kaj pomeni ljubiti.« Pravijo: »za takšne besede moraš dozoreti«.
A obstaja še težja beseda, ki se ne more primerjati s pozitivnostjo čustev. Takšna, ki nam onemogoča govor ter na oči privabi solze: »Ni ga več.«


In kako težko je, ko se zaveš, da si za osebo, ki je ni več, hranil besede o ljubezni ter občutkih, ki nam zvenijo naučeno in resno, da boš nekoč dovolj dozorel, da bi jih lahko izgovoril brez, da se ti posmehujejo. Potem je prepozno… besede postanejo še težje, polne solz in brez pomena.


Ni ga več in nikoli ni vedel, koliko mi pomeni.

sreda, 22. april 2009

Življenje je kratko II.

Samo še dva dni šole pred prvomajskimi počitnicami. Že odštevam minutke pred Velikim odhodom... Kam? O tem prihodnjič.

Eni med poukom spijo,

drugi se glupiramo...

nedelja, 19. april 2009

sobota, 18. april 2009

Tri sekunde in sem tvoja

Kaj čutim globoko, na dnu moje duše?
Občutek topline, divje mladosti
Občutek lebdenja. Sem le sanjač, ki
mirno sanja svoje sanje.

Mirno sanja svoje sanje,
Izgublja se v oblakih,
Živi za njegove dotike, ljubezni opoja,
Odkoraka z resničnosti gruče gorja.

Odkoraka z resničnosti gruče gorja,
A hkrati se malo potihem sprašuje,
Če res je kaj čuti, ali srce le igra.
Je resnično kar čutim, kar hočem, kar ljubim?

Je resnično kar čutim, kar hočem, kar ljubim,
tvoje oči res ne lažejo srcu?
Včasih bojim se izgubiti tvoje dotike.
Edini si, ki z menoj lahko se igra.

Edini si, ki z menoj lahko se igra,
Ki lažne mi upe lahko potrdi,
Ki solzo mi s smehom osuši.
Mislim, da skupaj sva nepremagljiva.

Mislim, da skupaj sva nepremagljiva,
Da zmoreva skupaj do konca sveta,
V pozornostih, ljubezni se izgubiva,
Ujela bi drobec najtišjih želja.

Ujela bi drobec najtišjih želja,
Zate preplavala bi ocean,
Prehodila bi puščave neskončne, a
mi včasih pravijo, da sem le naivna.

Mi včasih pravijo, da sem le naivna,
Da dela kar hoče, da z drugimi spi,
Medtem, ko deklica zala v prevarah živim,
Ura, da teče brez njega in z njim.

Ura, da teče brez njega in z njim,
Da življenje zapravljam, ko diham za njega,
Naprej naj veselo, po svoje živim.
Komú naj verjamem, se včasih sprašujem.

Komú naj verjamem, se včasih sprašujem,
Njegovi sladkosti, množici zla,
Tihe želje nemirnega srca, poljubov njegovih si želim,
In zopet se z njim v ljubezni zgubim.

Mirno sanja svoje sanje
Odkoraka z resničnosti gruče gorja
Je resnično kar čutim, kar hočem, kar ljubim
Edini si, ki z menoj lahko se igra
Mislim, da skupaj sva nepremagljiva
Ujela bi drobec najtišjih želja.
Mi včasih pravijo, da sem le naivna,
Ura, da teče brez njega in z njim,
Komu naj verjamem, se včasih sprašujem,
In zopet se z njim v ljubezni izgubim.

torek, 14. april 2009

Še ena izmed modrosti



Včasih se v svojem življenju srečam s prav posebnimi osebki, ki bi jih bilo v mladosti zagotovo pametno malo pretepsti. Čisto tako, za vzorec.


Starši, pri vzgoji ponovno premislite! Je boljše imeti lenuha za celo življenje ali en teden modrega otroka?


p.s.: Ja, spet se pačma... pa kaj?

ponedeljek, 13. april 2009

Pesomanija 3.

Šunka, hren, jajčka in zajčki... o tem bom verjetno spregovorila kaj več jutri.
Preselimo se raje na današnji dan. Zopet nekoliko nedeljsko-zavajajoč, da v trenutku nepazljivosti kaj hitro pozabiš, da je jutri že torek, šolski torek!
Hočemo še počitnice!







sobota, 11. april 2009

A veste, življenje je kratko!



Vsako življenjsko obdobje v življenju pomeni poseben pečat, posebne izkušnje ter vodilo za vnaprej. Včasih pozabim, da sem le majhen drobec, ki ima svojo številko v dolgem stoletju in, da čas ne sovpada z mojim življenjem. Včasih se sprašujem, kako je možno da »JAZ« ne more živeti večno, kako je mogoče, da bo to, kar trenutno žari v meni, enkrat ugasnilo!? Si predstavljate svet, ko vas več ne bo? Kaj se bo zgodilo s to neverjetno energijo, ki nam daje ime: človek?
Kar pogosto se zalotim s podzavestnim občutkom, da se mi nekam mudi. Hitro zmečem vase hrano, hitro se vrnem domov, da postorim razna dela, a se na koncu vseeno počutim tako nedovršeno, prazno. Nedokončana dela me ubijajo, ne učenje, ne delavnost rišejo krivdo in prebujajo slabo vest. Kdo sem? Le človek. A imam srečo, saj sem našla ljudi, ki dajejo vedeti, da je življenje le eno. Namreč, nikoli se ga nisem toliko zavedala, kot v tem trenutku. Okoli mene ugašajo življenja, njih poznavnost sčasoma hlapi, jaz pa se trudim uživati tako v obveznostih kot tudi neobveznostih. Ko bom ležala na svoji smrtni postelji hočem, da se mi pred očmi prevrtijo vsi filmi veselja, neverjetnih podvigov, iskrenih ljubezni, ne pa le to, da sem se celo svoje življenje učila za to, da bi me ljudje občudovali ter da bi izpolnila njihova pričakovanja. Hočem, da je moje življenje izživeto do zadnjega diha na tem svetu.
Ravno zaradi tega »nenadnega« zavedanja, kako čas polzi skozi prste, sem si letošnjega 26. marca zaželela le eno stvar: poizkusi čim več, čim bolj ter si naredi življenje srečno.
Želja, ki je dotlej še nisem imela. Zakaj? V teh časih nam tako vzgoja, kot družba, šola in tehnologija v glavo vstavljajo miselnost, da je delo-red-učenje tista rdeča nit življenja. Jaz hočem več. Lahko se učim z veseljem, lahko delam z lahkoto, a vse ima svoje meje, ki ji zabrišejo moja lastna miselnost in pričakovanje mojih bližnjih. Kdo sem? Le človek, ki v svojem življenju potrebuje kaj več, kot le naučeno piflanje nepomembnosti. Ne bom prenehala z učenjem, z drugimi »formalnostmi«, z lepim vedenjem… le trudila se bom zajemati življenje z veliko žlico.
Po 100jkovi izvirni objavi o lastnih CILJIH, sem se odločila, da si vzamem pravico in naredim enako s svojimi željami ter si tudi sama zastavim nekaj ciljev, ki naj bi jih izpolnila v času svojega življenja ter da se z drobnim seznamom že spomnim, kaj vse sem že preživela, izpolnila…
Torej, začenjam novo rubriko "Življenje je kratko", kjer bom pisala o željah, ciljih, ki jih bom izpolnila. Zaenkrat pa objavljam že omenjena dva seznamčka, kot vodilo za vnaprej.
Obkljukano:
-Pirsingi
-Potovanje v Avstralijo
-Potovanje na Kanarske otoke
-Potovanje na Nizozemsko
-Potovanje v Italijo
-Tattoo
-Paintball
- Kanujanje

Ne obkljukano:
-London
-Egipt
-Pariz
-Ena izmed Afriških držav
- Grčija
-Kitajska ali Japonska
-Skok s padalom
-Raftanje
-Imeti nemško ali argentinsko dogo
-Velika zbirka čevljev z visoko peto
-Dejansko se naučiti igrat bobne
-Se poboljšat v odbojki
-Vožnja z gokarti
-Potapljanje
-Sex na xy-lokacijah
-Naučit se igrat poker ali tarok
-Vsakoletno 7-dnevno taborjenje sredi ničesar s kolegi (ogenj, kitarca, toplota)
-Delo v »novinarskih vodah« ali kaj podobnega
-Odličnost v srednji šoli
-Naučit se kuhat/pečt kitajsko hrano

Uživajte.

petek, 10. april 2009

Francoska izmenjava #5







Fjesta, fijesta... in vse kar poleg spada (bruhanje, bluzenje, ples, glasba, alkohol).
No, križanke so bile predvsem zelo zanimive :)

Dragi francozi, vidimo se čez eno leto.

četrtek, 09. april 2009

Francoska izmenjava #4










Že 432350808'53820850803805-ič sem bila v Olimju, le kaj bi bilo, če bi danes le-to preskočili! Najprej smo si ogledali pridelovanico penečih vin Istenič, nato pa še repnico, Čokoladnico ter se spočili na Jelenovem grebenu. Sledi le še končna fešta ter slovo. Adioooos amigos!

sreda, 08. april 2009

Francoska izmenjava #3






Se že držim načrta mojih rojstnodnevnih idej (več o tem, po izmenjavi s francozi). Gre namreč za mojo rojstnodnevno željo, da v prihodnje probam kar se da največ stvari, ki jih nočem zamuditi v življenju... ena izmed njih je bil tudi paintball. Pa ne, da se že nisem tavžntkrat imela možnost strelat, ampak... eh, pustimo to, moja čudna narava ;) No, danes popoldne smo se odločevali med Čateškimi toplicami, gokarti in paintballom. Slednji je tudi prevladal. Občutek?? Noroooooooooooo, ni ga lepšega občutka, ko francoza spečeš v vrat :)

Francoska izmenjava #2

Danes bo Roxane prevzela mojo vlogo in na hitro hitro hitro napisala, kaj se je dogajalo čez dan, ker se nam počasi že mudi. Kam? Preberite.

Mercredi, nous avons fait du sport, nous avons jouer au football, handball, volleyball et ping pong. Quand nous avons fait des matchs france-slovenie, les slovenes ont gagné le volley et le handball et les français ont seulement gagné le football. C'était amusant. a 5h nous avons été faire du paintball.





ponedeljek, 06. april 2009

Francoska izmenjava #1

Al to niso več časi, ko smo lahko tudi gostitelji sodelovali pri programu... z gosti se družimo po njihovem programu in našem pouku. Naj pohvalim Roxane, saj je danes spregovorila z mano nekaj stavkov.
Drugače pa danes Anytime, jutri bodo v Ljubljani in Postojni, v sredo se nekaj govori o paintballu... bomo vidli.


nedelja, 05. april 2009

Un, deux, trois... et voila, francozi že pri nas doma!

oh, oui oui...
Na prelepo, sončno nedeljo so k nam prispeli Francozi na 1-tedensko izmenjavo. Le-ta s francosko gimnazijo poteka že enajstič. Moja gostja je Roxane, tiha, pridna, mirna gospodična. In verjemite, že prvi dan so jo moji sorodniki prestrašili s svojim navdušenim gobcanjem in vsiljevanjem. Verjetno vam je že jasno, da je z angleščino bolj tako-tako... morem reči, da govori še slabše kot Alessia (moja korespondentka iz Italije).

Roxane:


Slike, poročila, kritike, pohvale... pričakujte v naslednjih dneh.

Salut!

sobota, 04. april 2009

Trenutek resnice

Ob ponedeljkih zvečer nam ne bo dolgčas, saj na TV3 prihaja nova oddaja Trenutek resnice, ki jo bo vodil Jonas Ž., nekoč poznan kot voditelj oddaje Lepo je biti milijonar. Z Markotom sva si ogledala tuje oddaje Trenutek resnice (The moment of truth, Trenutak istine). In moram reči, da je stvar kar zanimiva in pričakujem, da bo gledanost velika. Saj veste, ljudje zelo radi vemo, kaj se dogaja v sosedovi spalnici, torej bo ta oddaja pri nas verjetno uspešna.

Kako poteka: najprej ljudi izprašajo z veliko žgečkljivimi, spornimi vprašanji, medtem ko so priključeni na detektor laži, rezultatov le-ti ne izvejo dokler se najbolj sporna vprašanja vnovič ne pojavijo na oddaji.
Kdo je izbran od mase ljudi, željnih denarja: izbrani so tisti, ki imajo najbolj zanimivo preteklost, se veliko pregrešijo .
Kakšna vprašanja se pojavijo: Mislite, da imate majhen penis? Krivite svojo mamo za nesrečno življenje? Ste res ženo prevarali z njeno mamo/sestro/hčerko? Ste kdaj kaj ukradli? Ste že mastrubirali skupaj s prijatelji? Ste spolno zadovoljevali goste na delu? Je vaš fetiš vohanje ženinega, hčerkinega, taščinega spodnjega perila? Itd.

In ne bi bilo vse tako grozno, kot to, da pred teboj na oddaji, na kavču sedijo mož/žena, mama, oče, otroci… potem pa jim povej: živim dvojno življenje, mama mi je zaj****a življenje, dragi mož v resnici sem lejzbika in mislim, da imaš mali penis…


četrtek, 02. april 2009

Oj Davor, ti starešina

Malo izven mojega stila (neverjetno žrtvovanje)


Že svečke zagorijo, vinca se natoči,

Tiho se sprašujem, kako pri tvojih letih,

je po naporni noči.

DD že star ata, kolki ga bolijo,

po šanku se poganja, da vodke kr frčijo.

Pri vodkah se ne vstavi, še eno kupco spije,

Preden se odpravi, da se na Cankarja poščije.

Po stopnicah že problemi, hrbet ga že muči,

malo po kolenih, malo pa po buči.

Teh dolgih 23 let sploh več ni šala,

še malo pa bo ata, zagrenjena stara šara.


Dragi Davorček, vse naj naj.