ponedeljek, 31. december 2007

Zaključuje se poglavje 2007


…Pa se izteka še eno dolgo leto. Hitro je minilo, a hkrati se mi zdi, da je trajalo celo večnost. Spet sem nekoliko pametnejša in malo bolj zmešana, mogoče tudi bolj resna. Zahvalit se moram za vse kar se je zgodilo in upati, da bo v prihodnjem letu usoda poskrbela, da se bom naslednje Silvestrovo zahvaljevala še za boljše in lepše trenutke.
Leto 2007… polno novosti.

Nehala sem si zastavljati prezahtevna vprašanja in razmišljati o stvareh o katerih se mi ne da… zato sem se bolj posvetila zabavi, prijateljem, pijači…vse nosi svoje posledice… ne! niso mi padle ocene, ne učim se manj… le malo bolj leteča sem in zelo uživam v svojem življenju. V tem letu sem dobila kup novih stvari, od bobnov do kamere…in si nikol nisem vzela časa da bi jih uporabljala… večino leta sem ga veselo žurala in me je že malo minilo. Zakopala sem tudi svoj telefon in na Dunaju mi je uspelo ubiti moj fotoaparat (še deluje za silo). Začela sem gristi ljudi okoli sebe. Iz glasbe še vedno ni nič…

*januar: V pričakovanju novega leta 2007 sem bila doma- grozno bolna in na antibiotikih, posledično me 1mesec ni bilo v šolo.

*Februarja so me odvlekli na Kope. Bordanje pa kepanje- fino smo se imeli. Za pust sem bila striptizeta (nič pretresljivega)

*V marcu nama je z Nežo uspelo nardit Alko-vikend. Dva dni zapored se je praznovalo. Petek Neža, potem pa sobota Donino praznovanje s 70 udeleženih in cela hiša se je tresla in svetla ko bakla. Ljudje so padali ko ranjeni vojaki, ampak vse se je končalo brez škode in žrtev. Super, bombastično, fantastično… Enega lepega dne, sem spoznala tudi dobrega prijatelja in zmešanega človeka, z imenom Simon. Kako sva se spoznala? Moja najboljša prijateljica mu je obljubila striptizeto v zameno za njegov fotoaparat (dobr deal)

*April je zaznamovan z motorji. Motocross prvenstvo na Prilipah in stalni obiski pri Stavtovih na Racelandu. V prihodnosti sem verjela da bom vozila motocross ali pa super moto… ampak imela sem nesrečo s 450 kubičnim crossom. Sanje so ostale sanje. Začela sem ljubezensko razmerje (ni vredno omembe). Trajalo je predolgo.

*Maja sem se posvetila pisanju zgodb in pesmi. 21.MAJA sem začela blogati in postala odvisnik pisanja bloga.

*Junija smo za vedno opravili z Osnovno šolo. S samimi peticami sem zaključila 8-let šolanja v Dalmatinu. Da pa smo si bolj zapomnili šolo, smo po valeti naredili dve veliki žurki.

*Julija sem vsak dan preživela na mivki. V Portorož sem odšla na festival MMS, nato pa v Nerezine, kjer smo z Laly služle denar za alkohol s pobiranjem smeti.

*Avgusta sem odbojko začela igrat v članski ekipi. Številčno največ postov na blogu.

*September- začetek novega poglavja: Gimnazija. Kavica tu, kavica tam... in nova iskrica na ljubezenskem področju. Prva razredna žurka, presežki v pitju in prve ocene.

*Oktobra smo nehal s staro zvezo in začeli z novo. Fazanc in krst fazanov (tepena), poleg pa še milijone žurk. Novo okolje, novi ljudje, nova prijateljstva…

*November- Začela sem verjet da lahko letim in znam čarat. Začela sem pisati članke za Blogorolo in s tem dobivati malo honorarja. Poleg tega pa še aktivno pisanje za vse druge literarne natečaje

*December- Umirila sem se in bolj malo hodila ven. Po počitnicah v Mariboru sem si na Energy partyju še zadnjič v letu privoščla orng večer. Novo leto pa bom pričakala trezna (čestitke…hvala).

Po vsem kar se je zgodilo v tem letu mislim, da že bolj vem kaj hočem…
S tem postom zaključujem Leto 2007 na blogu.
Uživajte in sledite svojim idealom… srečno 2008!
(Velika pika za zadnjim stavkom
POGLAVJA 2007...)

Premagano še eno leto...

Energy 2007


Leto je okoli, radio Energy je letos praznoval svoj 8. rojstni dan. Energy sem si zamislila kot zadnji dan tega leta na katerem bom še zaužila alkohol. Namreč na Silvestrovo že tri leta ne pijem (razen kozarček šampanjca, ki je pač tradicija). Energy je eden izmed žurov na katerem srečam ljudi, ki jih že dolgo nisem videla, zato mi je tudi zelo všeč. Letos sem videla vse stare prijatelje, nekdanje sošolce in ljudi, katere vidim vsak dan... Spet polno glasbenikov (če jih lahko tako poimenujemo) in plesnih točk. Spet jim je uspelo in vrjamem da jim bo tudi v prihodnje. Sicer je bilo zelo mrzlo, ampak preživeli smo... moj komentar na vse skupi: smeh :D















Foto: Goran Rovan














Foto: Goran Rovan






















Foto: D.Gomilšek

Prazniki





Božič. Družinski praznik, čas praznovanja Jezusovega rojstva?! Ne, ne... je čas Božička in daril.
Pa saj več ne poznamo pravega pomena. Vrednota tega praznika je malo drugačna, kot pa si sami predstavljamo, oz. pardon -sploh ne vemo zakaj je Božič. Božič in tisto pompozno praznovanje je možno videti v filmu in ja, izgleda super. Zame je še en izmed razlogov, da se zberemo pri babici na poznem zajtrku in "božična večerja", če ji lahko tako sploh rečemo. Letošnji božič....hm.. še eden izmed mnogih, le malo slajši in lepši. Že snežinke so ga popestrile...







torek, 25. december 2007

Predbožično potepanje na Dunaju

Dunaj. Ime pove vse. Veliko mesto, visokih cen, blišča in slave. Velike stavbe, arhitektne mojstrovine, čarobni-romantični kotički,... Božična pravlica, ki jo doživiš s skodelico kuhanega vina, sredi belega trga... Prekrasno in mrzlo! (foto: DonaG.)






































































Dragi vsi moji...



Moji najbližji, malo bolj daljni,… tisti, ki z mano delite pomembne trenutke in tisti, ki hodite mimo mene, brez pozdrava… …

Čas beži zelo hitro in že smo na koncu tega leta- pojma, ki zajema 365 dni veselja in žalosti, zdravja in bolezni, prijateljev in sovražnikov ... še enega časovnega obdobja v našem življenju. Vsako leto si sežemo v roke in s tremi poljubi na lica zaželimo površno zdrdrane besede: »Vesel Božič in Srečno Novo Leto.« Nočem, da bi moje želje zvenele kot želje vsakega mimoidočega, ker vam vošči zaradi bontona.

Globoko iz srca in trikrat premišljeno vam želim, da bi v letu, ki prihaja odkrili vse svoje skrite kotičke v sebi in našli tisto, kar vam daje varnost, riše nasmeh na lica in prižiga plamen, z voljo do življenja … naj moje želje ne ostanejo le kup brezsmisla..naj se uresničijo!

nedelja, 23. december 2007

TemaTedna: Ownamo EU... ali EU skozi oči modernistične Biblije

Pravili so nam, da je slovenska evropska zgodba, zgodba prihodnosti!? Z vstopom v EU naj bi se nam odprla obzorja, o katerih so sanjali naši predniki. Bili naj bi enakopravni del EU in soodločali bi, soustvarjali skupno prihodnost… V očeh so nam prižgali iskrice in nam ustvarili sliko obljubljene skupnosti držav, kot je bila nekoč Abrahamu dana naloga, da ljudstvo odpelje v obljubljeno deželo Kanaan. Mar se zgodbe Svetega pisma pojavljajo v modernejši obliki? …Verjeli smo v boljše življenje, v popolnost…Verjeli- EU je naša prihodnost!

Vsaka kolobocija se začne z začetkom. Tudi tukaj se je … Ustanovljena je bila leta 1992, s podpisom Maastrichtske pogodbe (leto modernistične Jezusinje- avtorice tega posta). In tako kot vera, se je tudi ta skupnost začela širiti po ozemlju. Do leta 1993 je bilo vanjo vključenih 15 držav. Seveda pa so tudi naše patriotistične glave sanjale o tej sladki besedni zvezi, ki zveni tako pompozno in polno varnosti.

Maja 2004 smo obrnili nov list naše mlade države in začeli pisati novo obdobje: Slovenije v skupnosti 25ih držav. Postavili smo temelje s katerimi bi gradili našo kulturo, gospodarstvo, politični in duhovni razvoj. Vsi so bili navdušeni, saj so pogajanja med Slovenijo in EU potekala že od marca 1998. Uspelo nam je…in danes le čakamo še kakšne drastične, čudne odločitve iz treh Božjih štabov: Bruslja, Luksemburga in Strasbourga.

In zato, da smo se lahko pridružili Evropski uniji, je Mojzes na gori Sinaj sprejel 10 Božjih zapovedi…joj, pardon, zaneslo me je…zato, da smo se lahko pridružili, smo v Bruslju prejeli knjižico v kateri je pisalo, kaj vse moramo narediti, da bomo ready za vstop. S prehodnimi obdobji smo si pridobili čas, da smo se priplazili na raven, ki je potrebna za vstop skozi 12-zvezdna vrata. Teh 12 zvezdic ne predstavlja število držav, temveč popolnost! Kakšno namreč? Takšno, ki smo jo pričakovali z vstopom? In, če si pomagam z največjo svetovno uspešnico vseh časov: Biblijo…Mar ni Jezus imel 12 apostolov? Tako je! Imamo tudi Evropsko himno- Odo Radosti, delo enega izmed največjih carjev -Beethovna. 1. januarja je Slovenija kot 13. država prevzela evropsko valuto- evro, po tem ko je izpolnila pogoje po Maastrichtskih kriterijih. Z njim pa so se uresničili tudi naši strahovi: PODRAŽITEV IZDELKOV…in ne samo sladkorja in tropskega sadja, kot so nas na začetku mirili. Podražili so se mesni izdelki, mlečni izdelki, sadje, in sestava Božjega telesa, največkrat omenjena hrana, ki je prikazovala stan v katerega so spadali ljudje: kruh. Glede na ceno, bomo v prihodnosti verjetno vsi sužnji. Seveda se je »naše ljudstvo« začelo upirati podražitvam, zakonom, kršenju pravic…in ko bodo ljudje preglasni in bo njihovo godrnjanje slišano na sam sedež EU? Mar bodo takrat poskrbeli za državno kalvarijo, na način kakor je v Bibiliji Bog kaznoval preglasne Babilonce?

In ker smo že pri koncu 2007, vsi nestrpno čakamo…pa ne že tisočero Jezusovo rojstvo na Božič, temveč na začetek novega leta. 9. maja, ko bomo praznovali 4 leto v EU, bomo na čelu združenja zvezdnih državic. Slovenija z novim letom prevzame predsedovanje EU za pol leta. Tako se bo v zeleni državici na sončni strani Alp povečala nevarnost terorističnih napadov. Namreč v Sloveniji bodo organizirana srečanja pomembnih ljudi, ki bodo prišli spoznavat našo kulturo in si ogledati slovenske lepote.

Čakam samo na poglavje modernistične Biblije z naslovom Noe in Svetovni potop. Ko bo evropska zmešnjava prevelika in bo edina rešitev videna samo v svetovni poplavi. Izgleda, da je možno edino tako še utišati ljudi, ki hočejo živeti v pravici.

Vsaj nekaj dobrega: zdaj ne rabimo poleg križa na hrbtu nositi v drugi roki še potnega lista na lastno križanje.

V imenu EU in SLovenije in Svetega Duha....AMEN...**

sreda, 19. december 2007

Kaj se dogaja v glavi moškega?

Danes popolnoma zaspano in s kančkom vročine, malo nejevolno in mutavo sedim za to prekleto kvadratno odvisnostjo, ki ji po domače pravimo računalnik, in iščem nekakšno pametno temo, o kateri še nisem govorila… In ker mi je »možek« ukradel temo o gluposti slovenskih besedil, mi je danes postregel z novim naslovom:Kaj se dogaja v glavi moškega?
Pa naj vam zgleda še tako na easy tema, to za bitja ženskega spola ni ravno najlažje delo, ker moških nikoli ne bomo razumele in tudi obratno z njihove strani… No evoga malo za sprostitev si preberte nič kaj komplicirana bistva… mogoče se drugič bolj poglobim v to temo…Gospodična Donč meni:
Zakonik DoneG: »Ženske smo tiste, ki provociramo, moški pa tisti, ki bi prakticirali.«

…Glava moškega je sestavljena iz štirih praznih vsebin: v prvi je gumbek s katerim uravnavajo življenske procese, drugi gumbek je v okvari, tretji gumbek- gumbek za pospravljanje in red..ne boste vrjeli- tudi ta že dolga leta ne deluje in je poln pajčevine. Pridemo pa še do četrtega gumb..ne ne…pardon…pridemo do četrtega dela, ki vsebuje centralni sistem, ki zelo dobro deluje- le na en ukaz: S E X… kjerkoli, kadarkoli, s kolikor hočeš, kakor hočeš..samo, da je…v obeh glavah se dogajajo nerazložljive kemijske reakcije, ki dvigujejo pritisk, bogatijo domišljijo in povzročajo fobije pred visenjem predmetov.













Kar so nas naučili v šoli: Možgani so iz dveh delov: Leva polobla možgan pokriva govor, logiko, matematiko, dejstva, sklepanje, praktičnost, red ipd. Desna polovica možgan pa vodi ustvarjalnost, umetnost, intuicijo, ideje, melodičnost, dojemanje celote in delovanje na več področjih hkrati. Ženski možgani so nekaj manjši od moških, vendar pa so ženske v povprečju za 3 odstotke inteligentnejše od moških. Raziskovalci so odkrili, da imajo ženske več sive materije kot moški. Siva materija je mesto, kjer možgani opravljajo presojo položaja in zato so ženske boljše v medsebojnih odnosih.
Moški možgani imajo več mest za prostorsko zaznavanje in določanje smeri. Nesporno prekašajo ženske v tridimenzionalnem zaznavanju in orientaciji v naravi. Uživajo v načrtovanju in se v prostem času ukvarjajo z dejavnostmi, ki zahtevajo navigacijo in orientacijo. Večina moških zna tudi pravilno določiti, kje je sever, pa četudi se jim sicer niti ne sanja, kje so.

Moški možgani lahko hkrati opravljajo le eno nalogo, ker imajo (za 30 %) slabše možganske povezave med levo in desno poloblo in ker so njihovi možgani organizirani po oddelkih - predalčkih. Zato je npr. moški, ko bere časopis, dobesedno gluh. Zato tudi utiša radio, ko se pogovarja po telefonu.

___________________________________________________________

Za vzorec dvojih možgan si bom vzela Mimico in Pepčka (čistokrvna slovenca …ne gre za nobeno diskriminacijo). Mimica in Pepček sta stara tam 30-40 let in sta poročena okoli 10 let. Mimica dela v pisarni, medtem, ko je Pepček avtomehanik. Zgodbe ne morem zaključit kar z »In živela sta srečno do konca svojih dni«, ker to bi bilo prekičasto… tako, da najbolje da začnemo z njunim vsakdanjikom.
Pepček rad zelo dolgo spi in sanjari o skušnjavah. Medtem ko se Mimica začne zgodi vjutro lišpat pred špeglom, se Pepček počasi vstane in mukoma obleče. Mimica že pripravlja zajtrk in kuha kavo, ko si Pepček obleče še frišno srajco. Mimica pripravlja malico za sina, medtem ko se Pepček odpravi v kopalnico in se poigra s svojim prijateljem… Zakaj?..Ker meni, da njegova puščobna žena nima časa zanj. Ko se končno primaje v kuhinjo, Mimica z grozo ugotovi, da je njegova kravata zmečkana… Kljub temu, da se ji mudi v službo, se odpravi likati kravato. V Pepčkovi glavi se dogajajo eksplozije, produkt včerajšnjega pijančevanja s prijatelji, v spominu so poleg črnih lukenj tudi prebliski prsate kelnarice z vrčki piva…
Oba se končno odpravita v službo. Mimica si kot vsak dan po delu privošči skodelico kave in si navdušeno v glavi naredi načrt, kaj bo počela po kosilu. Njen Pepček pa popravi nekaj avtomobilov, razpošlje nekaj rezervnih delov, medtem pa poželjivo pogleduje na koledar golih manekenk. Po službi z Mimico pojesta kosilo in, ko se ženki po dolgem času končno porodi želja po možu in njegovem korenjaku, se on odloči, da gre na pivičko. Mimica skomigne z rameni in v roke pograbi denarnico z raznobarvnimi kreditnimi karticami.ko obdela vse trgovine v mestu, se odpravi še v predmestje in na tržnico. S polnimi rokami nakupovalnih vrečk se dobi še na aveniji s tremi prijateljicami. Najprej eno ignorira, ker ima lepšo torbico, nato pa jo druga vpraša kako kaj posteljne razmere doma, pa še njo odslovi z rdečimi lici in pogledom češ »mi pa tega doma že ne delamo«, tako ostane sama s sosedovo okrogljino, ob kateri se počuti shirano, pametno in nadvse manekensko. Z njo preživi nekaj uric ob kavi in s plehkimi vprašanji o vsakdanjiku. Ko pa preideta na zasebne reči, Mimica spozna, da soseda celo več ve o njeni lastni spolni dejavnosti, kot ona sama. Zato se vsa jezna pojavi doma in zadirčno napade moža, kaj ima s sosedovo debeluhinjo. Pepček vajen že vsega hudega, jo samo čudno pogleda in sede za televizor. »En špricer mi prnes.« Potem se začne kalvarija z: pogovoriti se morava, jst ne morem tko naprej, prosim povej mi, me varaš? Koliko časa?...In ko ženska končno skapira, da jo daje neumesno ljubosumje in da od moža ne dobi ne U, ne MU… se odpravi pred ogledalo in začne jokati, ker se je zredila za nekaj kilogramov. Pepček si pogleda dve tekme in se počasi odpravlja v kopalnico, ko Mimica živčno hiti po hiši in sama sebe ošteva zaradi dveh odvečnih kilogramov. Pepčka mine še zadnja trohica poželenja po njej, zato se zapre v kopalnico in si misli: »Baba zmešana mi dela sive lase.«, potem pa gre srečen spat. Zakaj? ker je preživel še en dan v desetih letih zakona.










Po tej dolgi zgodbi, in hudem primerku ženske pridemo do zaključka, da imamo ženske drugačne vrednote v življenju. Družina, pospravljanje, nakupovanje, zapravljanje, ogovarjanje, cartanje… Želja po mirnem toku življenja. Pa saj se trudimo biti popolne žene… mislim, da se ne sikiramo glede kilogramov le zaradi sebe… in ne kompliciramo zaradi sebe. Iščemo pač neko nedosegljivo popolnost, in gremo iz ene skrajnosti v drugo. Večino časa smo zakomplicirane in zakompleksane… in ja, ni taka katastrofa, če izpademo nevednice…

Medtem ko moški so taka posebna bitja.

Sej, če jih vzameš pod drobnogled ugotoviš, da so tudi oni velikokrat v stiski, strahu, dvomih, a ni tako zelo razvidno in navsezadnje ni jim pisano na kožo, da izpadejo v določenem primeru kot ranjene ptice…

Ampak kolikor vem… če so: punca, TV, alkohol, in pivski prijatelji… tu je popolnost. Vsak ženski gib vzamejo za namig in le čakajo na priložnost, ko se pojavi fletna izgubljena ptička… Če ne drugač, pa jo je fajn vsaj izkoristit… (tako je bratec, ujagi xD…)

Jao, jao…sicer pa smo tu v prednosti ženske…me jih ne razumemo z eno glavo, medtem, ko nas oni ne razumejo z nobeno izmed dveh….



LP** se slišmo v petek, ko pridem iz Dunaja...



nedelja, 16. december 2007

Fototema tedna: prihodnost






Inflacija na tisočerih mestih, za tisoč stvari... sprememba valute in prevelika potrata zaradi ne-občutka vrednosti denarja...

(zakurla sem 2 zastave, poleg tega pa še sebe skor in našo bajto...vse pohvale :D)

TemaTedna: Pogled skozi prepovedano tančico prihodnosti...

(odjadram v prihodnost. Ne morem si pomagati..preveč sem radovedna…ampak, mar si res želim vedeti?)

»Nekaj je tako vročega tu… nekaj kar žari… nekaj kar čaka na svoj konec…izgoreva!«, nisem si želela pogledati v še ne napisano usodo, nisem še bila pripravljena na še ne razkrite skrivnosti prihodnosti, pa vendar…

Po toliko opozorilih, po toliko bojih smo prišli na to točko- točko samouničevanja. Pa vendar smo si zakrivali oči… Tu je deziluzija našega sveta, tu je deziluzija vodenja države, deziluzija EU, deziluzija mojega, tvojega, njegovega življenja...
Obljube desnice, levice, znane in neznane politične veje so ostale le nepomembne obljube za pridobivanje glasov. In tako kot pravijo katoliki: iz prahu si, v prah se povrneš… Počasi izgorevamo nad lastnim pogoriščem, kjer še tli nekaj brezveznih plamenov… Absolutno vodenje sveta mi meša misli, in nas vse postavlja v neugoden položaj… Mi, majhni ljudje brez besed, brez pravic…
Živali so vse že davno iztrebljene, povsod beton, bogati bedneži s svojim presežkom kapitala, katerega so nam izpod zob vzeli in zapečatili v svoje sefe… Izobilje, na drugi strani pa beda, še večja kot si predstavljamo…
Potem pa kot strela z neba…en velik buuum…Pok s katerim smo začeli naša dragocena življenja in POK, s katerim ga bomo zaključili. Edina rešitev za trenutno kalvarijo. Narava je kar naenkrat poskrbela, da postavi še zadnjo piko na koncu milijonov let človeštva.

…in ciklus se bo nadaljeval… nov prah, nove zvezde, nova žareča krogla, nova bitja…takšna, ki bodo spoštovala, in bila spoštovana…

Raje zakrijem tančico in čakam na pisalo, s katerim bi popravila usodo za vse svetovne napake… Zdaj vem, da nočem vedeti... naj ostanem naivna...

Lp*

četrtek, 13. december 2007

December...

Dobro jutro brez snežink... Dobro jutro z nežno roso...
December…
Čas, ko mi misli divjajo v vse smeri, le v pravo ne…
V glavi se rojeva iluzija, ki kar kliče v pregrešnost in norost. Pa kaj … naj veter piha kamor hoče, naj sonce vzhaja tam kjer se mu zljubi… samo, da lahko sanjarim naprej in se v počasnem posnetku prerinem do težko pričakovanih počitniških dni. Trenutno sem tako izvirnih idej in prepolna pozitivnosti, da bi lahko ekranizirali mojo osebnost. Pojavlja se tudi imunološka reakcija na vse stvari povezane s šolo in razglabljanjem o šolskih pojmih. Bil je čas Marije Terezije in njenih šolskih reform… mogoče pa je čas za Dono Gomilšek in prenovitev reform? Vsekakor bi vam pustila, da dlje poležavate v toplih posteljah… Poraja se milijone idej, prošenj, kako bi popestrila to prehitro življenje… toliko jih je, da svetloba kar oslabi pri prehodu skozi takšno gosto snov, kot so moje misli… Ob besedi »zvezki« mi gre počasi že na smeh… le zakaj bi se še mučili z dolgimi nerazumljivimi besedami nanizanimi na tisočerih straneh…

Lučke so razobešene po mestu, na radiu že vztrajajo z neštetokrat preposlušanimi komadi… manjka samo še nekaj snežink, ko se skozi toplo sobo zazrem na mrzlo pravljico pod mojim oknom…

torek, 11. december 2007

Lepa dekleta ljubijo barabe...
















»Lepa dekleta ljubijo barabe.«

Rek, ki je obstajal in obstaja še vedno…
kaj pa odgovor?

Ženske smo na nek način nerazumni skupki čustev in estetike. Opazujemo in smo opažene. Strmimo k popolnosti in sanjamo visoko nad oblaki… in v vsem tem sanjarjenju…kako to, da naletiš ravno na t.i. barabo? (nekaj odgovorov)

a) enostavno: večji delež moških je barab.

b) Kavalirji, kaznjenci, osvajanje, vodenje, organiziranje… vse te prvine voditeljstva in vladanja pripisujemo moškim. Dejstvo je da imajo jajca- Upajo si! Igrajo na vse ali nič, tvegajo…in s tveganjem imajo več možnosti, da dobijo. Z odločnostjo »premikajo gore.

Ženske v nasprotju na svet gledamo bolj iz čustvenega vidika in se skušamo razumno ravnati po ženskih instinktih. V vsem tem čustvenem svetu pa potrebujemo nek ščit, ko se spopademo z realnostjo… dobimo pa ga ravno pri moških. In ne pri pomehkuženih, ženstvenih… temveč pri konkretnem kosu mesa.
»Tip ko bik, pa se ne rabiš zarad težav ubest na štrik.«(domišlija pač)

c) Nasprotja se privlačijo. Tako kot se privlačita negativni in pozitivni delec… Ženske ne moremo živeti v milini in z angelskim sijem nad glavo… rabimo pač nekoga, ki popestri našo pridnost… Živela nasprotja!

Lep pozdrav*

Haiku...

Skrbno s črnilom
na belo površino
izlivam dušo.

Skrivam, odkrivam,
notranjost mojih želja.
Odpiram okna.

Dvomi, lebdenje…
Mar sodi to v življenje?
Kaj sem? In kam grem?

Želim gladino,
odsev svojega jaz-a.
Zbudi se sanjač!


v premislek...Lp

nedelja, 09. december 2007

Z zamudo

"Rjave oči v katerih vsak se izgubi,
Njene ustne kapljajo med,
Njen nasmeh je kot razcveteni cvet.
Veter razmetava ji divje kodre,
Cela je kakor boginja za vse svetovne odre.
S črnilom izdaja svoje občutke na bele površine.
Združuje jih v stavke, v lepe poezije."

Skupek pozitivnosti, smeha, energije, inteligence in talentiranosti obenem... ena in edina ...moja Diana.

vse najboljše za tvoj rojstni dan*


_________________________________________
Na kratko o njej:
Rodila se je v Nemčiji, nato se je pri njenem 7. letu (men se zdi da nek tam) preselila s staršema v Maribor. Pred glasbeno kariero je veliko časa posvečala slikanju in risanju, potem pa je to panogo opustila. 10 let je bila manekenka, peti se je učila pri Dadi K. Je profesorica nemščine in angleščine. Mojega atija je spoznala v skupini Karavan`s, ko je Nuša Derenda nehala peti zaradi nosečnosti. Ati in Diana sta odšla na svoje in začela skupaj ustvarjati glasbo zase in za druge v dvonadstropnem studiu, ki sta ga ustvarila pred..hm.. 3 leti?
Diana obožuje risanke: (Reševanje malega Nema ipd.), piše svetovno dobre texte, skrbi za svojo maltežanko Medejo in za morski akvarij. Je zlo pozitivna oseba, ko se skos smeji (Dona+Diana= jok+smeh).


četrtek, 06. december 2007

Skok čez plot...

Skok čez plot…
Vam je znano? Seveda. Vsi veste kaj to pomeni …
Je prestop namišljene meje, čez katero naj ne bi stopili. A kaj ko se je skušnjavam tako hudičevo težko upreti … Nekoč sem brala neko raziskavo, ki je pokazala, da veliko ljudi svoje partnerje prevara s sodelavcem oz. sodelavko. Tudi v filmih je večinoma tako, da se bogati direktor ševi okoli s tajnicami ipd. …

Varanje je izdaja partnerjevega zaupanja. Ljudje se ga poslužujejo, če so v zvezi nesrečni ali pa zgolj zaradi radovednosti. Rodili smo se s to »napako«, da smo blazno radovedni in ponavadi vemo tudi, kaj se dogaja pri sosedih, med rjuhami, celo bolje kot oni sami. Takšen tipičen primer smo ŽENSKE. Vse bi dale, da izvemo nove prepovedane novičke (in po možnosti podatke posredovale še ostalim primerkom radovednih oči). Tega se enostavno ne da spremeniti, pa si lažite kolikor hočete! Ljudje smo zahrbtna bitja, kljub temu, da ves čas poudarjamo, da nas zahrbtnost zelo moti. Že mogoče, vendar 95% teh ne-zahrbtnežev je prav tisto, čemur sami nasprotujejo.

Mislim, da večina ljudi vara zaradi svoje nepotešenosti v zvezi in v iskanju nečesa, kar manjka. Sej večinoma se niti ne zavedajo kaj manjka, samo porodi se želja po nečem še ne razkritem. Kdo pa bi se lahko uprl extra-obdarjeni tajnici s sočnimi ustnicami in sexi mini krilom? (Jst že ne =D). In ko tako zamenjaš nekaj ljubic/ljubimcev… ali se začneš zavedati kakšen zaklad imaš doma, ali pa se zaveš da ti puščoba, ki te čaka doma s kosilom, ne nudi tako divjega sexa, kot pa sveža rožca za pisarniško mizo. In v tistem trenutku se ti še tko mali avto zdi prostoren kot limuzina, pripravljena za avanturo. Sicer v najstniških letih se to pogosto dogaja, da pač iščeš še kaj novega … ampak se skozi čas naveličaš letanja iz cveta na cvet in v stiski, ko potrebuješ objem, nimaš nikogar ob sebi…pa takrat?! Potem pa smo pri pomembnem spoznanju… počasi prideš do tega, da sočloveka ne rabiš le za lizarjenje, ampak v njem vidiš tudi prijatelja- za pogovore.

»Denar je sveta vladar« … in niti ljubezen nima več takšnega pomena. Velikokrat se izkaže samo kot krajša pot za iznajdljive, da iz bogatega ljubimca/ljubimke/moža/žene/fanta/dekleta izmolzejo največ denarja koliko se da…
Kupi kdo ljubezen??(baje se to v današnjih časih da)


Jst še vedno pravim: Ostanite zvesti sebi…ne prodajte srca za denar!

sreda, 05. december 2007

Dragi Miklavž...


Dragi Miklavž...
Tudi letos sem bila zelo pridna... nisem bila razsipna z denarjem, in bila sem zelo ubogljiva, tiha in mirna. Menim, da si za nagrado zaslužim kup daril. Nekaj sem si jih tudi sama kupila (kot sem že omenla- nisem bila razsipna z denarjem. Šparam!)


Dragi Miklavž, bod ti vsaj pol tko dober, kot jst, pa mi prnes 100jkota v žaklju... pa še eno kilo kivija... pa bobipalčke s cimetom pa....pa še pa še...dobro, morem nekaj še pustit za Božička... (lahko tut prineseš listek s sedmico za Loto...potem bom tudi jst obdarovala)

Kaj ste pa vi letos naročili Miklavžu?
(dobila sem šal, rokavice-da me neo zeblo. Poleg tega pa še denarnico, ker mami srčno upa, da bom tokrat bolj šparala.)

p.s.: Na vrsti še zadnja tedna za pridobivanje pisnih ocen (se opravičujem zaradi nerednega pisanja- potrpte no malo). Jutri: Matematika test in matematična predstavitev za 9-letkarje: rap Pot v f(x).

(Na sliki lepa, nekdanja blondina, moja nekdanja Lara... "Lanski Božič")
Lp**

nedelja, 02. december 2007

Smrtna kazen...ZA ali PROTI?

V petek, 30.11. je bil Svetovni dan boja proti smrtni kazni. Ker si je naš razred ta dan izbral za projektni dan, se je v petek vse vrtelo okoli te teme.

ZA ali PROTI? Večino razreda je ostalo neopredeljenih, drugače pa jih je bilo tudi veliko proti smrtni kazni. Zbrali smo borih 76-80 podpisov peticije ljudi, ki so PROTI (men se zdi da jih je blo tolk). Osebno sem ZA smrtno kazen za najhujše zločine, čeprav se tu ponovno pojavi Žigovo vprašanje: "Kaj pa je zate hujši zločin?" Zame je najhujši zločin množični uboj, načrtno ubijanje, kruto in brez kančka slabe vesti... Ampak kot je bilo rečeno v razredu:
"S čim več smrtnimi kaznimi, bo padala tudi meja za katero bi se jo izvršilo."

Nekateri so bili tudi za samoodločbo, pri kateri se zapornik na dosmrtno v ječi lahko odloči tudi za smrtno kazen. Namreč za nekatere je večja kazen do smrti trpeti v ječi, kot pa takoj umreti. Čeprav si ravno ne predstavljam, kako je če veš da te v naslednjih minutah čaka smrt. Grozno, če gledamo iz stališča obsojenca! Vendar, če se bodo še naprej pojavljale tako nizke kazni (kolikor vem je pri nas najvišja 30let), potem se splača ubijati, če ti gre nekdo toliko na živce. Rešiš se ga za celo življenje, potem malo odsediš in se zopet vrneš. Če boš pospravil še enega ali pa normalno živel dalje...to je pa tvoja odločitev.

Vendar če ti nekomu vzameš pravico do življenja in ne spoštuješ življenja drugih, potem si tudi ti ne zaslužiš živeti. Zakaj vendar!? Potem, ko ti je žal, da so te razkrinkali za družinske člane, ki si jih privezal na stole, prebičal starša in nato ju pred otrokoma ubil in razkosal. Nato pa vsakega od otrok 30x zbodel po celem telesu, najstarejšo hčerko pa živo zakopal... ALI SI POTEM RES ZASLUŽIŠ ŽIVETI?! Si zaslužiš spoštovanje? In zame ni opravičila, da si bolan na možganih, da si na tabletih, da ti je nekdo podtaknil mamila, da ti družina ni plačala najemnine... Za tako okrutno dejanje si zame brezčutnež, ki si ne zasluži niti enega diha na tem svetu. Naredimo prostor človeškim bitjem, ki si zaslužijo mesto tu! Ampak ponovno se tu pojavi: "Kakšen motiv pa je imel ta človek za uboj?"
Mogoče pa so to slabe izkušnje iz mladosti, slabe izkušnje z ženskami in se jim nato maščuje... Mogoče so ga starši bičali za stvari, ki so menili, da so napačne. Vedno se pojavi nekakšno vprašanje, ki te razdvoji...

"Ubijanje je prepovedano, ne? No, kdo pa pravi da lahko mi potem ubijamo tiste, ki so ubijali? Ubijali bomo za ubijanje? Mar ni tudi to skregano z zakonom? Da bomo mi postavljali katero ubijanje je pravilno in katero ne? Kaj pa, ko bo na to mesto odločanje prišel človek, ki je zagrešil zločin?" (by Žiga)

Pa smo spet tam...smrtna kazen: ZA ali PROTI?
___________________________________________________________________
Na hitro nekaj podatkov iz spomina:
Urnik:

Predura: izdelovanje plakata o smrtni kazni
1. ura: biologija: pogovor o možganskem delu, ki povzroča agresijo in čudne nagone
2. ura: geografija: vrisovanje v neme karte na podlagi podatkov.
3. ura: jeziki (nemščina, francoščina) moja predstavitev giljotine v francoščini
4. ura: zgodovina: razprava: Za ali Proti?
5. ura: slovenščina: pisanje apelov(pozivov na nepravilnosti, kršenje človekovih pravic...)
6. ura: športna: borilne veščine
7. ura: smrtna kazen skozi izjave

Smrtna kazen- je zakonski uboj zapornika kot kazen za zločin, ki v družbi velja za nekaj težkega. Zaporniki, obsojeni na smrt so med čakanjem za izvršitev ločeni od sojetnikov.

*Na izvršitev smrtne kazni v ZDA trenutno čaka 3400 ljudi.
*Leta 2006 je bilo usmrčenih 1591 ljudi, večinoma iz Sudana, Iraka, Irana, Japonske, Pakistana in ZDA.
*Slovenija: smrtno kazen so izvedli leta 1957, uradno pa je bila odpravljena leta 1989.
*Poznamo 6 načinov smrtne kazni, ki se uveljavljajo glede na razvitost države: električni stol (ZDA), obglavljanje(Saudska Arabija), obešanje (Egipt, Iran, SUdan, Japonska, Jordanija...), smrtonosna injekcija(Kitajska, Gvatamala, ZDA), smrtni strel (Belorusija, Kitajska, Tajvan, Vietnam), kamenjanje (Afganistan, Iran).
* V Evropi je smrtna kazen le še v Belorusiji
* Proti smrtni kazni se zagreto bori organizacija Amnesty International

La guillotine est une machine, qui a été utilisée en France, en Suisse, en Belgique, et en Allemagne. La guillotine est inventé par joseph-Ignace Guillotin. Mais le première a été faite par Charler-Henri Samson et allemand Tobias Schmidt.



ZA ali PROTI? ZAKAJ? (komentirajte in me raztrgajte :D)

torek, 27. november 2007

Poljubiti nebo, poljubiti Zemljo...

Noči so vedno bolj mrzle, jutra ledena... čakam le še snežno odejo na okoliških gričih... Vse se umirja in pripravlja na dolgo mrzlo zimo... le moja divja narava še ni izgubila pogonske iskrice in pomembnega razloga, da bi se umirila... Tu sem! Kljub mrazu, učenju, in prehitrem življenju...
Zadnje čase preizkušam svoje virtuozne sposobnosti s filmsko glasbo, na črno-belih tipkah... ko pa nimam časa, da bi sedla za klavir, sedim za mizo in med branjem učbenika v roke vzamem kakšno bolj zanimivo čtivo ali pa preprosto strmim v zrak... Vse je tu, okoli mene...

In kaj se mi podi po mislih vsako sekundo? minuto? dan? Vsaj moj dih?... TOPLINA...mogoče sama po sebi čudna beseda... ampak rabim tisti glas, nasmeh... da vem, da mi še mraz ne bo prišel do živega! (Hvala stričeku Mihatu, da je danes pripeljal kurilno olje, da bom spala na toplem- (šala) neumesno in mimo udarjeno)...

Hočem poljub... Poljub pred kaminom, ob svečah in s pogledom na zasnežene strmine... Hočem poljub z milino, s svežino... z vonjem po cimetu, priokusom nebes in mehkobo Silana (delam reklamo za mehčalec-(šala) spet neumesna)...
Spet moje brezmejno sanjarjenje (in brezvezno bluzenje za nekatere). Ampak, če bi tudi vi čutili te nežne valove metuljev, ki so se malo prej pojavljali avtorici tega bloga, ko je vsa prevzeto stmela v črno bele tipke in se po posluhu učila simfonijo iz neznanega filma,... če bi VI čutili...enako kot ona... potem bi razumeli zakaj ta občutek breztežnosti... ne da se upreti sozvočju tonov, ki zvenijo tako veličastno in pompozno...

In, ko smo že pri poljubih...
poljubíti
dotakniti se z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti (to je povedo slovarček)
ostalo pa moj dober spomin...: Želja po poljubu je biološko-kemična reakcija, psihološka potreba. POLJUB je koristen, saj prebudi vsa čutila. Pulz naraste do 150, v 7. sekundah telo "pokuri" 12 kalorij. Aktiviranih je 34 obraznih mišic in 40 mišic vratu in glave.


* Eskimi, Maori in Polinezijci se poljubljajo z dotiki nosnik konic (prisrčno)
* Arabija- s poljubi na čelo in roko izkazujejo spoštovanje
* poljub na koleno, pomeni ponižnost in podrejenost
(od mene tega ne pričakujte xD)
* Kitajci in Japonci se baje ne poljubljajo v javnosti, ker zanje poljub pomeni seksualno dejanje!
* Indijci naj bi celo cenzurirali poljube v filmih
(bedaki)
* Na otoku Hokaidu uživajo v medsebojnem grizenju (ooow jaaa)
* Papuanci se poslužujejo "mitakija". Men se že sliši čudno, ampak da vam povem, da to pomeni grizljanje trepalnic ljubljeni osebi...se pa še bolj čudno sliši
* Afriška plemena se bojijo poljubljanja, saj so usta kao izhod za dušo in se bojijo, da jo bodo izgubili
(ja lol)
* Nekatera nigerijska plemena imajo poljubljanje za obliko
(pozor) KANIBALIZMA, zato kaznjujejo poljubljanje z bičanjem

Takle mamo to...see ya =**

ponedeljek, 26. november 2007

Zate...

Usodni pogled v smeri želja,
Bil je poraz za samoto neba.
Vzel si srce, podaril nasmeh,
Nevedno zapisal se v mojih očeh.

Modrina morja, potop ni mogoč,
Na vrhu sipine poljub- strasten in vroč.
Biser v očeh, skrivnostni pogledi,
Ne da se rešiti ljubezenski zmedi.

Plamen topline, ki zbuja spomine,
kliče v smeri te fantazije.
Sestavljam, urejam, segam po nedostopnem,
letam v oblakih, plavam po kopnem.

Prepovedane meje prestopim le zate,
V lebdečem, prostranem, mislim le nate.


Rada te mam, moja bitch...a veš!? =** [1mesc]
stojko stojko stojko
stojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojkostojko stojko stojko...

ADIOS *

nedelja, 25. november 2007

"Zabranjeno pušenje"



Protikadilski zakon... Za ali proti?!... Pravijo, da so pravila zato, da se kršijo... hm...

6386460a59982aa6ef90e845c58090fb

četrtek, 22. november 2007

DELO krepi človeka...

»Kdor ne dela, naj tudi ne je.«

Ponovni navdih: Sveto pismo.

Nisem ravno nekakšna zagreta privrženka katoliške vere, a vseeno vem nekaj naukov iz te knjige. In kot nalašč za današnjo temo, sem našla zgornji rek.

Delo je tista vrednota, ki jo postavlja družba na načelje. Sicer te štiri črke zvenijo zelo težko in utrujajoče, a na vsakem koraku se srečujemo z njimi. Delujemo in delamo že od prvega vdiha na tem svetu. Je neka osnova, pa naj bo delo miselno ali pa fizično.Izvira že iz časa v prazgodovini, ko je človek pridobil sposobnost za izdelovanje. Delo je ustvarilo človeka, vendar ga v današnjem svetu hitrosti in napora tudi uničuje. Tu sta dve skrajnosti, ali se preveč naprezaš in trudiš ali pa nič ne delaš, in s pomočjo daru zvitosti izmolzeš denar, katerega bi si drugi mogoče bolj zaslužili. Preživi najboljši!

Menim, da je treba svojo ustvarjalnost in izvirnost razvijati na nekem področju. Če ne denarja, pa lahko pridobiš tudi bogate izkušnje in navsezadnje nekako porabiš svojo hiperaktivnost.

Adi Smolar v pesmi: Je treba delat`, zelo dobro razloži kaj in kako je z delom. Pravi namreč: »Je treba delat, to pomeni da si živ. Je treba delat in gledat kaj si naredil. Je treba delat, da pametno živiš. Je treba delat, da za sabo kej pustiš.«

Zaslužek. Danes se vse vrti okoli denarja. Boljše rečeno: »Denar vrti svet!« Nič več ni zastonj. Vse je mogoče kupiti! No, mogoče nasmeh, ki ti polepša dan ali lepa beseda. Pa vseeno smo človeška bitja tako materialistična, da niti beseda ljubezen ne pomeni pri vseh razumevanja in zaupanja. Temveč tudi to koliko imaš pod palcem ali naprimer kakšen avto voziš (resnično in tumasto).

Delati, bi moralo pomeniti USTVARJANJE katerega izdelek, čas in trud so poplačani. Poleg tega pa je glavno to, da delaš na tistem področju kateri te zanima in si zanj nadarjen.

Ajde Lenuhi, LEP POZDRAV!

sreda, 21. november 2007

Moja kavica je dražja...

En evro, dva evra, trije evri … še preden jih dobiš v roko, so že za pultom ali v kakšni blagajni… Denar kopni in izginja. Osnovne dobrine dobivajo vse višjo ceno in mi … mi, pa ostajamo lačni in žejni! Tako… Cene se dvigujejo!!! Rastejo nekam proti oblakom. Najprej so podražali makovke (moj zajtrk), sedaj pa so podražali so še mojo jutranjo kavico. Sedaj zanjo plačam 0,95 €, kar je 203,69 tolarjev. Za makovko pa plačam 0,65€, kar je 155,11 tolarjev. Kolikor jaz vem, je bilo to vse nekoč cenejše. Žemlje sem iz naše sosednje trgovine dobila že za nekaj kovancev (40-50 tolarjev)! Življenje se podražuje…


Lp*


torek, 20. november 2007

Dobro, da človek ni sam...

Sedela sem ob oknu in zamišljeno strmela v temno noč. Obrisi hiš in dreves na ulici so se zdeli tako tuji in skrivnostni. Vse okoli mene je bilo zavito v tančico skrivnosti in iluzije. Bila sem žalostna in obšla me je nostalgija po tistem, kar sem izgubila. Pa naj sem se še tako trudila, nisem ga mogla pozabiti in se iztrgati iz obroča romance in lažnih utvar. Bila sem tu, a hkrati nisem čutila. Lebdela sem v nekakšni breztežnosti časa.

Odšla sem v kuhinjo in si skuhala čaj. Opojni vonj me je zopet spomnil na najine skupne trenutke. Skoraj nisem mogla verjeti, kako zelo me spomini vlečejo v preteklost. Skrivala sem se pred lučjo, pred ljudmi… pred sabo! Za mano je ostala le senca, ki je brez cilja tavala in iskala svojo izgubljeno dušo. Ostala sem v ne prisotnosti in nisem dojemala sveta okoli sebe. Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, ta pa me je pustila za sabo. Vrtelo in živelo se je v drugo smer, v nepravilne linije in točke, skrite v veliki bolečini, na dnu moje duše. Iskala sem sebe in svoj pravi jaz, iskala sem svetli žarek in roko, ki me bo postavila na noge, me potegnila skozi temen tunel. Iskala sem… a nisem vedela, da je ta rešitev dejansko ob meni in čaka, da ji podam svojo roko in se ji prepustim rešiti. Bila je tu, oseba- poosebljen angel na Zemlji. Dala mi je zavetje, mi brisala solze, me poslušala in verjela vame. Ves čas je stala ob meni, a v obupu nisem opazila. Prijateljica- moj angel varuh, luč v temi, obliž na rano.

Kljub teži zraka in zvezdam, ki niso bile enako svetle, kot vsak večer pred brezskrbnim spanjem, sem se odločila, da je čas zapustiti kovinsko kletko. Pa ne zaradi sebe, temveč zaradi tistih, ki niso prenehali verjeti vame, ko sem jaz že zdavnaj obupala. Samoto in solze sem pustila za sabo in se prepustila novim tokovom. Kljub spominom na njegov dih, objeme, poljube, iskrice sem izbrala sebe- svoje življenje.



Perpetuum jazzile-a. Res so carji! En komad, ko je vokal glavni, ne pa vse ostalo. Kaj čmo: Čudna noč (nad mestom spi)...


Osebno mi spis ni všeč...samo glede na to, da smo ga mogli pisat "na silo", brez podlage in časa za razmislek, je za prebavit.
p.s.: kebab stricu je ime Bekiri Ilmiasan. sem bla bliz ane?

Lp ** ostante jazzie

ponedeljek, 19. november 2007

Danes ni bil moj dan...


Danes ni bil moj dan. Depresija... Nerganje... Statičnost v zraku. Ko se ti svet zdi tako velik in ti si le ena mala figurica med tisočerimi. Vse beži mimo tebe in nihče se ne ozre nazaj... Kam bežite!?

Danes ni bil moj dan
.
Utesnjenost v množici znancev, ki govorijo v nerazumljivem jeziku...Kaj se dogaja? Ostajaš le senca v dinamiki harmonije...Kje sem?

Danes ni bil moj dan.
Ko pozabiš, po kakšnem zaporedju poteka tvoje življenje. Ko pozabiš, kako si se do sedaj zbujal in podal v novo jutro.
Ko pozabiš, kdo si...

Danes ni bil moj dan.
Ampak res ni bil.

" Dona se je vrnla...še grša kot prej!"

Tako je! Kot je povedo naš turbo fazan Jan... Dona se je vrnla po enem tednu v šolske klopi. Morem rečt, da je blo kr zabavno med odmori... i to moje prokleto ugovarjanje...res si ne morem pomagat, pri "akrobacijah" brejkdensrk... odločitu je padla: jst ne bom več telovadla, ker je prenaporno zaradi smejanja. (ne bit jezne na mene, samo se ne morem zadržat...raje spreglejte zgornje vrstice).

"Benifi? Bandiri? Binladn? Bakiri? Batiki? Bataki? Befiri? Beriki? Berifi?"
Nekak tako je ime stričeku, ki nasprot šole prodaja kebabe in podobne svinjarije. Bla sem noro sestradana, zato sem si privoščla keruh in hrenafko...Ve kdo kak mu je ime?

sobota, 17. november 2007

Snega sem se razveselila, ko otrok čokolade (not)

Sneg. Ne maram ga. Mraz in umazana belina na gričih. Ne!

Morem priznat, da snega še nisem pričakovala ta teden. Zato si lahko predstavlate kakšno faco sem zjutri nardila, ko sem narobe obrnjena na postli zagledala skozi okno te smešne bele pikice, ki padajo proti tlom! Prisotna je bila pest kletvic in negodovanja. Šla sem k babici na zajtrk in se ob pitju kave odločla, da je še prezgodaj zame. Namenla sem se nazaj v posteljo. Še prej pa mi je mami naložla delo- mogla pomit tla in odnest smeti. Spet sem spala kakšno uro in se ponovno skušala zbrihtat... Prikobacala sem se v kuhinjo in spraševala po kosilu (ob 10h zjutri). Od razočaranja da je še veliko časa do takrat sem se vsa sestradana odpravla po zvezke k Lauri. Tam sem dobila še en obrok in nato smo z Lauro šle spat. Doma sem pojedla kosilo...in ugante kaj...spet sem šla počivat! =) Naši so se odpravlali na Bohor in nikol ampak res nikol ne grem z njimi, ka so mi glupi hribolazci ko grejo na hrib pa nazaj dol... ampak ŠLA SEM! Nimam pojma od kot ta ideja, ampak sem se odločla, da enkrat pa morem it...

BOHOR
Pohod, ki ni pohod...bila je hitra hoja v hrib, po plasti snega. Vse fino in fajn, če nebi mela obute teniske z ravnim podplatom. Drselo ko prasica! Ni se mi sploh dalo nog dvigvat, pa sem si zaželela, da bi se ulegla na sneg. Mami pa začela histerično vpit: dej ustavmo se! Ka ti ni jasno, ustavmo se, da se bo Dona ulegla na sneg!..Deeeeeej ustaaaaav seeee [piiip]...ni mi je uspelo umirit, kr drla se je. In kak sem pršla nazaj v dolino??! Za v dolino morate vsekakor upoštevati delovanje GRAVITACIJSKE SILE. Men je to zelo, ampak res zelo dobro uspelo...najprej sem laufala, potem sem drsela, nakoncu pa se mi je začelo dopadet kotaljenje! Ni blo ovinka na katerem ne bi bla na tleh. Poleg tega sem pa dobila napad smeha in nisem mogla nehat.

Pol pa spet jest in počivat. Danes sem res čudna mal. Oziroma kr fejst. Ostala bom doma. Zakaj? Tko...a ni lepo met hčerko, ko ne gre v soboto ven...Poleg tega se morem soočit z učerišno temo v glavi xD...

Lep pozdrav**


Sneg

tema prvič, tema drugič, tema tretjič...potem...

Pogledam prvič... pogledam drugič... pogledam tretjič... se men samo zdi, al res prov vidim... ooooo pa ne me j***t... Lejga hudiča... pa res snežuje!!! itak se ne bo prijel sneg!!


ČE PADE SNEG, GA SKIDAMO :)


o faQ, kaj ta zemlja nosi!


(o kriza...berem mau bloge, ker sem nezmožna še, da bi se vstala...bemtiš, se ustrašim zavsako na tistih blogih, ko mate musko naštimano xD..bom še herz offala od šoka =D )



četrtek, 15. november 2007

Đumbiću za dvajsetico..

Bilo je nekega dne pred davnimi časi, ko so ljudje še živeli v jamah in se ukvarjali z nabiralništvom in lovom...
V skalnem previsu sta se pred neverniki skrivala kameno-dobna Jožef in Marija. Marija je bila v visoki nosečnosti, zato so pričakovali rojstvo kamenega Božjega sina Kremenčkov. Ko je po dolgih mukah končno le privekal na svet, sta se starša odločila, da temu čudežu data ime Gregor. Zakaj Gregor? Gregor je zavetnik cerkvenih pevcev. In tako, kot sta pričakovala, je tudi Gregor, kasneje imenovani Jumbo, postal zvezda...


drugače pa...Namenla sem mu post, ker mi je dolgčas za umret (tok dolgcajt, za žile rezat)...res fala bogi, da maš rojstn dan, da mam kei za delat =)...

Vse nai nai =**









(foto: S.Srečković)

Kadar sva...




















Kadar sva sama, se jokam in smejim.

Kadar sva sama, utripam in dišim,
Zdaj ko sem s tabo svet je spet lep
in lahek in obrnjen naokrog.
Vse je lažje tisočkrat in
tisočkrat vem da je prav tako.

Kadar sva sama, te gledam in molčim.

In ko sva sama, preprosto si želim,
Da bi želela si, čeprav želeti si še bolj se res ne da,
Da bi ti dala več kot vse,in tisto malo kar sem jaz.

Kadar sva sama utripam in dišim,
kadar sva sama se jokam in smejim.
Kadar sva sama...odpiram okna na stežaj...

(Olivia- Kadar sva sama...)
(Laura in njen woki toki)