ponedeljek, 25. februar 2008

Pozdrav! Dona se je spet namenla bolj aktivno pisat, vendar ji je družinski plan za počitnice malo zjebo načrte. Tako, da se bodo besedila nabirala za kasneje...


Počitnice so tu… -čas, da se sprostimo, si spočijemo in se (žal) tudi učimo. Letos me vlečejo s sabo v Kranjsko Goro. Raje bi ostala doma, šla v Maribor… ali pa bilo kam drugam. Namreč… do snega in vse kar je z njim povezano ne gojim kakšnih posebnih čustev in sem mnenja, da bi preživela tudi brez belih strmin in brezveznega vijuganja. Ker pa se mi ne da preveč prerekat, pa se bom pač prepustila vodstvu »nadrejenih« in odpeketala z njimi… Zna bit celo zanimivo …in še raje bom prišla nazaj… Sem, kjer ni vonja po snegu!

Lp, Dona

nedelja, 24. februar 2008

Ah ta »hitrostna doba«…

»Oh Bog…Ti, ki si luč sveta in miru… pokaži mi pravo pot! Prosim te pomagaj mi, da se izkažem pri delu in da ... Amen.« In potem še tiho, globoko nekje v meni odzvanja: »Se ti javim, ko bom ponovno potrebovala pomoč!« Ali pa z drugimi besedami: Pomagaj zdaj, do naslednje težave pa, če obstajaš ali pa ne. Glavno, da imam neko tolažbo v nečem, pa če ne obstaja ali pa obstaja- in to samo takrat ko jo potrebujem.

Z uvodnim delom ne nameravam poudariti nikakršne zaprisege h kateri koli veri in ne podajam resničnih opisovanj. Vse kar zahtevam je le, da se zamislite in vprašate kaj sploh ste, kam greste in kaj pričakujete od najbližjih na svoji poti.

Podzavestno zaznavamo »prisotnost nečesa« in se trudimo ter tolažimo z njegovo oporo. Potem, ko uspemo, se z nasmehom na obrazu zazremo v ogledalo…-vidimo le sebe. Če že zaverovano kdaj prosimo pomoči nekoga, nam nato čas ne dovoljuje, da bi mu v zahvalo podarili vsaj nasmeh, kaj šele skromen »hvala«, ki obstane v zraku, ves nepomemben… Ne iz sebičnosti, vendar iz zavedanja, da smo stvar uspeli narediti sami.

Čisto preprosto in jasno je. Raje delamo stvari, ob katerih se zavedamo da imamo podporo nekoga. Tudi, če nam spodleti bo nekje vedno objem, v katerega se lahko zatečemo, ko se neuspehov zvrsti cela gruča.

… če bi nam vse gladko teklo in ne bi potrebovali pomoči… bi odložili zvezke, tipkovnice, pisala ter si vzeli čas za njih? Oni, ki so tu za klice pomoči? Opaženi v stiski in skriti za našimi kupi seznamov z dnevnimi opravki, s prenatrpanimi urniki?!

»Stoooop...,« ustavimo se vendar! Že res, da smo ljudje individualna bitja, vendar tudi brez težkih dihov somučenikov ne moremo živeti. Potrebujemo namreč majhna ogledala ljudi okoli nas, v katerih se odseva kanček skupnih podobnosti in kjer se izmenjuje različnost. Ustavite se vendar in se vprašajte ali sploh kdaj naredite kaj zase, ali pa je vsak gib le dnevna rutina? Stvari, ki jih počnemo pač ne smejo biti le-to… Biti morajo odsevi naših misli,… biti morajo namenjeni nam in ljudem, ki zapolnjujejo naš vsakdanjik ... –pa če jih v naglici opazimo ali pa ne. Zaslužijo si…

torek, 19. februar 2008

Pod mojo streho...

Ne glejte me tako z očitanjem... Vem da se že nisem tisoče let oglasla, ampak ne bom iskala posebnih izgovorov za to. Moram priznat, da že kakšen mesec nimam ravno posebne energije in časa in volje in ne vem česa še, da bi se poglabljala v teme. Verjetno ste tudi vi to opazli...

Trenutno sem na bolniški. Ne vem kaj me bolj utruja: al to da sem bolna, al umorne novice kak se med mojim poležavanjem po celem svetu streljajo in tepejo. Ravno učeraj sem na Svetu gledala posnetke protestov. Vidim, da folk po svetu in pri nas nima nič bolj pametnega počet, ko pa se zagajat v druge okol sebe. Drugače pa se non stop filam s tonami vitaminov, tako s čaji, kot s tableti, sirupi in sadjem... Zame skrbi mami pa tudi Dr.100jko je zelo skrben ter zdravilen. Ja, res mi nič ne manjka. Ampak veste tudi TV postane dolgočasen, ko po drugem dnevu veš na pamet celoten spored in se med dopoldanskim spanjem iz ekrana dere Juanita: "Santos, mi corason..Santooos!" In potem se Santos ustreli, Juanita se poroči z drugim, nato ugotovimo, da je nekako on preživel poškodbo... se iz razočaranja poroči z Juanitino zoprno sestro in potem se glavna akterja skrivaj dobivata v gozdu, nato seveda to zvejo vsi, ki jima nasprotujejo in na koncu se vse komaj razreši in se poročita. Seveda sem spustila še prepire, solze in smrt. Aleluja, kak naporno je gledat to javkanje levo pa desno. Na srečo pa imamo tu še bolj zanimiv del programa- OGLASE. Neskončno nakladanje neskončnih oglasov... o tem in onem ležišču naprimer... ker Štefkin otrok boljše spi in se lažje uči po spanju na Dormeu in ker se Francka lahko sklanja nad moževim truplom zaradi Kozmodiska.

To je vse, kar je novo pod mojo streho. (če pokličete v naslednjih 10ih minutah, vam podarim limono zastonj)

Uživite... ker jaz 100% bom. Grem na čaj... ajd*

nedelja, 10. februar 2008

TemaTedna: Love love love...

Vem, da bo zvenelo kičasto in popolnoma zlagano, pa vseeno… Kako sem ga spoznala? Na blogu! JA! Temu, kar vi rečete nov medij, je bil zame pomemben člen usode. Povezala naju je ljubezen do istih stvari, ter privlačila sila najinih nasprotij. Priznam, sem oseba, ki verjame v fatumske zadeve in nevidne zapise prihodnosti. Vsakemu je v življenju določeno, da doživi nekaj lepega, pa tudi, da nasede varljivim fatamorganam v puščavi. Vse to je le del življenja, pa če dogodke vzamete za poduk ali pa kot »faux pas« (spodrsljaje). In tisti sladek del našega življenja je tudi ljubezen…

Kaj sploh je to? Kako naj ubesedim pomen osmih črk, ki v resnici zavzemajo debele bukve še daljših ugotovitev? Lažne ljubezni, definirane s »sebi v prid stvarmi«, vam ne rabim omenjati…ampak, kaj je tisto pravo?… Nisem ravno ljubezenski detektor in ne strokovnjak. Pa vendar, ...
»Ljubezen je kot lepa poezija, s kančkom zavisti belega lista ter globokimi mislimi v črnih packastih oblikah črk. Je neizbežno dramilo, skupek nekaj molskih lestvic ter melodičnih štiri četrtinskih taktov, z neukrotljivimi ritmi strasti ter zaupanja.«

sobota, 09. februar 2008

Blog-lente slovencem

Podelili smo Blog-lento lepote znanim slovencem... rezultati so sledeči...





























1. mesto- playboy zajčica Nina Osenar














2. mesto- miss Sanja Grohar





















3. mesto- političarka Eva Irgl




















1. mesto- igralec Sebastian Cavazza

















2. mesto- pevec Jan Plestenjak
























3. mesto- Damjan Murko



















Hahaha... kaj to za Murkota ste se zajebaval?? :D
Lp, Dona

sreda, 06. februar 2008

Maškore (drugo dejanje): Pustni torek



Torek je minil veliko mirneje, kot sobota. Ne vem ali pomen pustovanja bledi, ali se mi je samo zdelo, da nikjer drugje ni bilo nobenih mask, razen na naši šoli... Brezskrbne maske in sproščenost, so pripravile tudi strožje profesorje, da so se malo omehčali...




veliko smeha, veliko plesa... in kdo bi vedel, mogoče smo pregnali tudi zimo...
Vaš hudiček Don*

torek, 05. februar 2008

Maškore (prvo dejanje): Pustna sobota

Pust.
…polnih ust. Dan kreativnost in sprostitve. Priložnost, da se prelevimo v drug lik ali pa da skrivoma razkrijemo svoje notranje nemire in prepričanja. Iz Pirana v Haciendo... na pot s polno presenečenji...

Najprej poči guma... Po neuslišanem štopanju in rinenju avta v visokih petkah... smo 4 bjonde ter ena rjavolaska poklicale Ata Štrumfa... Iz Haciende je prišel na pomoč... in jo uspešno zamenjal (seveda z nekaj napora).















Vsi veseli in premraženi smo nato ugotovili, da je fuč tudi akomulator ("JoooJ, ženskam pa res ni za dat avta!"se je jezil Ata Štrumf, zato nam je raje dal kapo, da smo se pogrele.)



















Po dolgi uri, nas tudi najhujši mraz ni spravil v slabo voljo... zato smo se veseli odpravili na toplo- prepolno Hacienco, v množico barvnih mask.



















Tudi moja dva fanta sta bla tam!















...in lepa dekleta...















Veselo je bilo...povdarjam... VESELO!














nedelja, 03. februar 2008

Pozor!

Pozor! Oči neznane dekline so opazile moj fejk...totalno kopiran post ter totalno kopirane ankete...prosim "avtorico", da izbriše vse, kar je nastalo v moji glavi, sicer....se ti, dekle, slabo piše.... http://little-craizii-girl.blogspot.com/

*totalno živčna, totalno jezna,...vaša Dona*