sreda, 29. julij 2009

Nova, razgaljamo slavne

Zveni znano? Pogosto slišano?
Tako je, govorim o reviji Nova, ki je po moji presoji eden najbolj rumenih časopisov tu naokoli in ena najbolj prisiljenih revij, ki sem jih brala v zadnjem času. Ja, priznam, brala sem jo. Pri frizerju nekako ne zdržim 4 ure strmenja v zrak, torej? In ne skimujte z glavami- klin se s klinom zbija, pravijo. Revija se mi je pred štirimi, petimi leti zdela kot vsaka druga- malo tračev, pohval, novosti… Danes pa je le skupek prisiljenih zgodb in pompoznih naslovov, ki privabljajo bralce. Ne pravim, da Novi to ne uspeva… ljudje pač radi vlečejo po zobeh tiste, ki so dosegli kaj uglednega, ki so naredili kakšno bedarijo ali karkoli drugega (npr.: se glupirajo). O problemu izbire tematik sem že govorila na svojem blogu, če se spomnite. Verjemimo ali ne, vendar ljudje preberemo tudi kakšen interviju, kolumno, kritiko, novice, ki ne govorijo le o varanju, sexu in tem, kdo je gej in kdo se ločuje. Preteklih nekaj mesecev se je tako v Novi dalo brati le o tem, katera pozicija je všeč Urši Čepin, kako se prepira Urša s svojim Alešem, kako je začela na novo po ločitvi, kako se Murko poroči, kako se Murko skrega z ženo,kako Murko dela čevapčiče, itd. Pa še vseeno ne vem kdo za vraga je Urša Čepin!? Varanje, prepiri, alkoholizem… vse to je del naših življenj, pa naj se napijem jaz ali pa Rebeka Dremelj.

Kakorkoli, to da novinarji kličejo zvezde in jih prosijo za zgodbe (če jih nimajo, si jih izmislijo), se mi zdi absurd. Napišite neko normalno zgodbo o znani osebnosti tako, da jo pohvalite, ne pa predstavite kot največjo zgubo na svetu.

Tudi sama si želim biti nekoč polnopravni novinar kakšne revije, vendar s kakšnimi bolj kvalitetnimi temami.

nedelja, 19. julij 2009

Ženske islama



V samo temo se sploh ne bi poglobila, ker o muslimanstvu ne vem podrobnosti, pa mi nekako ne da miru. Počitnice v Tuniziji so namreč razmišljanje še spodbudile. 

Vera posameznika je po njegovem mnenju najboljša, najčistejša in tista »taprava«, ostale so verjetno le njene slabe izpeljanke, verniki pa krivoverci. Če ste redni bralci mojega bloga, verjetno veste, da sama ne pripadam nobeni izmed ver, verjamem pa v neke nadnaravne sile, ki pa še niso bile definirane. Zame je tako imenovan »Bog« le neka naravna energija, iz katere so ljudje v preteklosti naredili veliko »štalo« in rekli: »on je stvarnik nebes in Zemlje, on je vsemogočni,« nato pa so si izmislili tisoče zgodb. Kakorkoli, vera ni slaba, dokler ji ljudje ne podredijo svojega življenja. Nič ni narobe, če se SAM odločiš za verovanje v neko stvar, le da s tem ne oviraš drugih. Verjetno bi se dalo vse vere prekritizirati poprek in prek, ampak danes se lotevam muslimanstva- natančneje islamskih žensk.

Verjetno se verske zahteve muslimanom ne zdijo tako grozne, kot nam. Vendar pa obstaja veliko muslimank, ki se vere otepajo na vse načine (preverjeno).
Ženske, oz. dekletca zaročijo že v zgodnjih letih, le-te se poročijo z nekom, ki ga ne poznajo. Če imajo srečo, naletijo na modernejšo različico muslimana, na prijaznega moškega, če pa nimajo sreče, pa revice postanejo zaprte pred družbo in se po prvem otroku začnejo rediti, nato pa stare in nesrečne umrejo.
Druga stvar je njihovo zakrivanje. Zelo lepo, da vera spodbuja to, da telo ženske pripada le enemu moškemu, a hkrati ni skrivnost, da tudi muslimani niso ravno angelčki, ter da jim pogosti skoki čez plot niso tuji. Če moški vara je ok, če pa zalotijo žensko, pa le-ta konča mrtva. Veliko je primerov, ko jo lastni oče in brat pokončata do smrti. »Žena naj bo doma, mož pa naj se zabava,« pravijo. Muslimanske ženske so ves čas pod nadzorom, da se ne bi pregrešile.

In kaj je najhujše? V Tuniziji pri 47°, ko smo drugi umirali od vročine v kopalkah, so bile v pulijih in rutah, zavite od vratu do gležnja na najmočnejšem soncu, mož pa je bil poleg brez majice, v kratkih hlačah. Tudi kopale so se oblečene.

Recite kar hočete, ampak to je mučno. To je neenakopravnost med moškim in žensko.

sreda, 15. julij 2009

Udomačena zver

Odkar sem se vrnila iz Tunizije, sem se zelo trudila udomačiti "Tunizijsko zver". Z Markotom sva jo počasi uvajala v način našega življenja, jo čokala med ušesi in jo vlekla za rilec. Zdaj jo imajo vsi radi, pa še na morje jo bova vzela.

Družinski pikniki in srečanja so dobili nov pomen :)



Lp, zadimljena Dona

Brez interneta pa že ne...


Sediva v temni sobi, ob romantični glasbi in nežno gledava … vsak v svoj ekran. On piše svoj blog, jaz zdolgočaseno pregledujem maile, nato se najini vlogi zamenjata in tako se nadaljuje. Nisva zdolgočasen par, le število spletnih strani, ki jih morava dnevno prečekirati, se strahotno povečuje. Včasih se prav zamislim nad resničnimi medsebojnimi odnosi, ki sem jih v preteklosti gojila bolj, danes pa je en »kako si« na Twitterju tako lahek in brezpomenski. Dobro, ker si še niso (upam) izmislili Sexoneta- spletne strani za parčke, da stvari opravijo med seboj internetno in se ne rabijo usesti v avto in se zapeljati en k drugemu. Če so se prijateljski pogovori, trgovina, protesti, dnevniki prestavili na internet, ne bi bilo nič čudnega…
Včeraj smo bili nedosegljivi neznanci na sprehodu s psom, danes pa smo osebe s 600 prijatelji na Facebooku, s katerimi se v živo še pogledamo ne. Kaj morem, tako delajo vsi! Vsaka čast tistim, ki niso padli na internetne modne muhe. Vse skupaj se mi zdi priročno in hitro, navadila sem se tudi svoje obsedenosti z dnevnim pregledom najljubših strani, saj sem že kot internetni drogeraš. Edino to, da kradejo moje slike, ter se pod njimi predstavljajo druga dekleta v svojem profilu, me razjezi.
Kakorkoli že. Internet je postal pomembna začimba našemu življenju, in dokler mi lajša življenje, se ne morem pritoževati.

ponedeljek, 13. julij 2009

Donine kratke modrosti

"Včasih je bolje zbirati dobre ideje za kasneje in se prepustiti sladkostim, da trajajo, ideje pa unovčiti, ko nam sladkosti poidejo."

Ko se ga naveličam, potem pričakujte vse te ideje na mojem blogu... do takrat pa vsem en lep pozdrav.

sreda, 08. julij 2009

Tunizija 4.








Konec vonja po šiši, kamelah, konjih, konec s 40° in uživanja na plaži. Dona kaput, all inclusive kaput, ostalo pa tako ali tako samo sabotaaaaž in banditi naokoli. Hehe, kakorkoli: pristali smo v deževni, zeleni, mali Sloveniji.

torek, 07. julij 2009

Tunizija 3.


Tako, po 2-dnevnem internetnem mrku, sem zopet tukaj. Internet dela še počasneje, okolja sem se počasi naveličala, jahanju kamel pa sem se odrekla, ker kamele smrdijo za znoret. Edino, česar se veselim je to, da jutri prihajam domov. Počasi je barantanja in vročine dovolj!

petek, 03. julij 2009

Tunizija 2.






Sem mislila, da bo objavljanje zabavno in sproščujoče, pa se iz minute v minuto preveša v pravo norijo, samo še kakšen arabec me razjezi, pa bo računalnik letel nekam med kamele. Internet se vleče kot 100-letna starka v copatih, ko zjutraj po kopalnici išče očala. Neverjetno. Da o tem, kako dolgo se nalagajo slike ne govorim.

Tako, šišo sem si že nagledala v trgovini, bližno okolico spoznala, naučila sem se tudi nekaj arabskih besed, trenutno pa iščem kakšen simpatičen verz, napis v arabščini, ki bi si ga kasneje mogoče tudi vtetovirala.

Danes sem malo raziskovala plažo. Sicer so me vsake 10m vstavljali ter mi ponujali zastonj dopustovanje v njihovih hišah, tudi poroke in kamele. Srečala sem zanimivega možakarja, ki se je drl: oooo Slovenija. In je rekel, da Slovenke spozna že od daleč, da je bil poročen z eno, ter da išče novo. Ljudje tukaj so 100x bolj odprti kot pa Slovenci. Vsi poznajo vse, vsi hočejo pomagati, po ulicah se derejo za nami in sprašujejo kako smo kaj... in verjeli ali ne vsaj 100 v bližini jih pozna nekaj slovenskih besed.

Zdej pa šibam na večerjo.
Čaw, Shakira Donna Gomilshec Amurabati Abdul Mahajrami

četrtek, 02. julij 2009

Tunizija 1.







Tunizija je arabska država Severne Afrike, ki na zahodu meji na Alžirijo, na jugu in jugovzhodu pa na Libijo. Obliva jo Sredozemsko morje in je najsevernejša država Afrike. 40% države zajema največja puščava na svetu- Sahara. Glavno mesto je Tunis, šteje pa nekaj več kot 10mio prebivalcev. Uradni jezik je arabski, poleg tega pa se tu govori tudi francoščina, nemščina, angleščina in italijanščina.

Tunizija leži v subtropskem pasu, trenutno temperature segajo tam do 40°C. Ampak ni tako hudo, kot se sliši, saj v zraku ni vlage, tako da sopara odpade.

Nahajam se v hotelskem kompleksu Elmouradi Hammamet. Ljudje so zelo prijazni, saj je napitnina način življenja v tem delu sveta. Poznajo tudi nekaj slovenskih besed in totalno padajo na blondinke. Moram povedat tudi, da so blond lasje tudi velika prednost. Vedno sem prva postrežena in pri barantanju dosežem najnižjo ceno. In ravno to barantanje mi je zelo zelo všeč. Najprej se mi je ob pripovedovanju, da tukaj vse zbarantajo do 70% nižje, zdelo malo tako tako... ampak sem ugotovila, da v samem dogovarjanju in kreganju zelo uživam in se nasmejem do solz. Tako, da grem danes zvečer zbarantati šišo.
Drugače pa mislim, da je allinclusive edina in najboljša izbira za takšne počitnice, saj nas z vseh strani filajo s hrano, pijačo, zabavami, izleti (načrtujem plavanje z delfini in jahanje kamel) pa še internet je zastonj ;)

Dodajam nekaj fotografij hotelskega kompleksa in glavnih akterjev. Na mailu, msnju in facebooku pa sem dosegljiva kar pogosto, tako da me kliknite in vprašajte kaj.

sreda, 01. julij 2009

Šibam


... v Tunizijo.