četrtek, 26. februar 2009

Sanjam, sanjaš, sanja


Sanje, sanjarjenje, lepe sanje, grozne sanje, mokre sanje, sanjski otok, princ iz sanj, sanjske zgodbe, mučne sanje…



Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem. Pojavljajo se pri ljudeh, večini sesalcev in pri nekaterih vrstah ptičev. Posameznik po navadi ne more izvajati kontrole nad sanjami. Izjema tukaj je lucidno sanjanje, v katerih posameznik spozna da sanja in lahko do neke mere kontrolira sanjsko okolje. Čas spanja, ki ga zapolnjujejo sanje, je pri človeku opredeljen na 90 do 120 minut na noč, pri živalih pa se spreminja glede na njihovo velikost (npr. miš sanja okoli 10 min, maček 24, slon 120).

(wikipedia)



Zelo pogosto sanjam. Nekako se mi zdi, da se količina sanj z leti vedno bolj povečuje. Če so bile sanje prisotne nekoč vsak tretji dan, sanjam danes prav vsako noč.

Tega posta ne bi pisala, če zadnjič ne bi malo bolj poglobljeno razmišljala o sanjah… Namreč, nekako se mi zdi, da sanje lahko kontroliram. Torej, če sanjam kaj groznega, se v sanjah začnem prepričevati, da to ni resnično, ter se uščipnem v ramo ali pa ljudi, ki so takrat prisotni poleg sprašujem nekaj v tej smeri. Poleg tega, da sama svojim sanjam kdaj pa kdaj ne nasedem, pa sem ugotovila naslednje: Ko se pojavim v določeni situaciji, jo začnem reševati na vse možne načine, in to tako, da se prav res poglobim v stvari, ter jih zavestno rešujem, pretehtam vse možnosti ter posledice, ki sledijo mojim dejanjem. Najbolj smešno pa se mi zdi ravno to pol-zavedanje za probleme, ki se pojavijo, a hkrati toleriram in ne razmišljam o čudnih stvareh, ki se zgodijo. Primer: če nekomu zraste tretje oko, nekdo zna leteti, prijateljica se spremeni v fanta… takšne stvari popolnoma sprejmem brez razmišljanja ter jih začnem reševati. Rešujem pa jih toliko časa, dokler: a) zaradi prenaporne naloge ne začnem sanjati kaj drugega ali pa b) se v težki nalogi prepričam, da sanjam in se raje zbudim.


Tako nekako fascinantno delujejo te stvari ter hkrati smešno: zakaj se zavedam problemov ter »trezno« razmišljam o njih, hkrati pa se mi čudne stvari ne zdijo nikakor sumljive.

In kaj sanjam? V kolikor sanj ne pozabim, se pogosto zalotim, ko znam leteti (vendar le 1m nad tlemi) ali pa bežim pred neko stvarjo (verjetno se tudi vam kdaj zgodi, da tečete v počasnem posnetku, bitje za vami pa šprinta v polno) ter tudi podoživljam stvari vsakdanjega življenja, kakor tudi sanjam o prihodnjem dnevu (takšne sanje znajo biti predvsem zelo »zmedljive«).


Že od najzgodnejših začetkov so človeka prevzemale sanje. Včasih so ljudje verjeli, da sanje pošilja bog. Celo danes so sanje zavite v skrivnost, to pa jih ločuje od našega vsakdanjega življenja. In verjetno ste že slišali za ljudi, ki testirajo, raziskujejo, preverjajo sanje, njihov pomen ter pogostost pri ljudeh. Verjetno nekateri poznate tudi Sanjsko knjigo, ki naj bi razložila pomen simbolov, ki se pojavijo v sanjah. V kakšni meri verjeti tem razlagam, ne vem. Vem le to, da se moji mamici dogaja, da se napovedane stvari pri simbolih, ki jih sanja res zgodijo. Naključje ali je res kaj na tem? Ne bi vedela…


Torej… o čem sanjate vi?


p.s.: Mogoče se še kaj vrnem na to temo, z razlago kakšnih sanj…

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Sanje)

torek, 24. februar 2009

Jaz bi krof. Daš malo?



Tudi letos v naši ljubi gimnaziji- tokrat v večjem številu- še profesorji so sodelovali, vreme pa... hja, ne ravno. Videla sem kar veliko dobrih maškor, ki bi si vsekakor zaslužile še kakšen dodaten krof! Vse od the best ribiča, najlepšega para: pilota ter stevardeso, marljivih delavcev, Joca in njegove sline, ošpičarja Tomija, kupa zajčkov, mišk ter mačkov, smrkcev, pa do Kleopater in čebelic...
Krofov pa verjemite, da še kar nekaj časa ne bom jedla.
(hvala Maji, da sem ji lahko ukradla fotoaparat. ostale fotke so na facebooku, če pa imate posebno željo pa lahko objavim še koga, ki sem ga izpustila)

"Krof brez belga na vrhu ni pravi krof, temveč samo pecivo." M.Stojanović









nedelja, 22. februar 2009

Nizozemska

Kolesarji, coffeeshopi, značilni cokli, modro-bel porcelan, tulipani, posebna gradnja hišk, mlini na veter, sir edamec in gavda... stvari, ki sestavljajo Nizozemsko- deželo, v kateri zadnjih 100let vladajo ženske.
Mudili smo se v Amsterdamu, Rotterdamu, Haagu, Delftu, prehranjevali z zdravo hrano (McDonalds), papali kukije, cedili sline pri barvitih izložbah, ter zadnji dan jokali ob praznih denarnicah...
Nizezemska je super lepa nora in pika!
In d đangl, d đangl đangl, d lajn slipis tunaaaaaaj

(foto: Marija Francka Vrlja)













sobota, 21. februar 2009

Krofi, fešta in komplikacije

`mate kej za pusta hrusta?
Priznam, ljubezen do pusta, po vseh teh letih, še vedno živi. Če bi vprašali mojo mami glede zanimivosti iz otroštva, bi sigurno povedala, da sem se vsako popoldne oblekla v klovna ali princesko, ter vsa navdušena skakljala po stanovanju. Pust je zopet tu, jaz pa si glavo razbijam z vprašanjem:


»Kaj naj bom za maškare?«


Zjutri smo se pripeljali iz Amsterdama, vendar danes in jutri verjetno še ne bo nič na blogu o tem, saj mam grozne probleme, da ugotovim kaj naj danes navlečem nase...

ponedeljek, 16. februar 2009

Muci maci











Well, he is the most important thing in my head. I will miss him, yes... aljot (:

Amsterdam

Ko ti prah vse naokoli rine v usta in nosnici ter se vrača v prostore okoli nas z glasnim kašlanjem, ko te oči pečejo od prenapornih dni, ko te prehiteva rok za oddajo nove teme, ko bi se le cartal cel ljubi dan, ko je perilo še vedno umazano in ti dobro veš, da jutri ponovno odhajaš ter si nesramno želiš odpovedi leta...

... rada potujem, vendar se mi dva dni počitka med Italijo in Amsterdamom ne zdita zadosti.

Torej, AMSTERDAM prihajam

nedelja, 15. februar 2009

Italija

Tako, varno smo prispeli. V Italiji smo se prehladili, prenajedli, prenapili gaziranih pijač, ni šlo tudi brez medsebojnega bluzenja, pretepa, solz in bruhanje na avtobusu. In hvala bogu- v nič od tega sama nisem bila vpletena. Go go Italy...

petek, 13. februar 2009

Italija, part5

Danes res nisem pri nekaksni volji za razmisljanje. Da na hitro povem nekaj stvari, potem pa tako ali tako izginem.

1. danes smo si ogledali Salerno ter ostanke rimskih templjev in his. Vse kot po starem- grozno mrzlo, veliko trgovin, spanje na busu in Alen, ki se vedno ni opustil lulanja v flaso na avtobusu (nekako smo ze vajeni).

2. ker imamo danes zakljucno festo v diskoteki, smo nakupili veliko alkohola. Kolikor sem zasledila na racunu, tukaj vodka stane 3,5€, tako se mi zdi, da so se kar poceni skos prisli z danasnjim nakupom.

3. ce do zdaj nisem zapravila niti centa, naj vam sporocim, da sem se danes "znebila" kar nekaj kilogramov v denarnici. Imam tudi nova gigantska ocala!

4. danes je v hisi mnogo bolj topleje (17stopinj), to pa zato, ker sem z zdravjem zelo na nitki... loteva se me vrocina, ter kasljanje, ki povzroca bolecino.

5. Vceraj na festi je bilo kar vroce... plesala sem sicer samo na zacetku, saj so italijani postali zelo zelo vsiljivi. Vrocino je prinesel namrec val bluzenja... Kamorkoli sem pogledala so se slovenci po-parckali z italijani. Funny sick popestritev vecera! :)

četrtek, 12. februar 2009

Italija, part4

Kot je ze Laura v komentarju prejsne objave napisala, morem tud jaz poudarit, da je organizacija vsega zelo down down down- pod nivojem. Peljemo se v kaksno mesto in nato ne vemo kaj poceti, pridemo v solo in nam vsak pove drugace, kaj naj bi poceli... Tako je bilo tudi danes: ker nismo hotli bit pri pouku, smo si ogledali polovico filma Iskanje vojaka Ryana, nato pa so nas poklicali k "delavnicam", ki to sploh niso bile (delali smo NIC). Vceraj zvecer smo odsli na pico v bliznje mesto. Povedat vam morem, da je ta pica dalec dalec dalec boljsa od nasih pic! (V "kruhu" okoli pice pa je se notri specen sir-jami).
Danes je termometer pokazal celih 15stopinj, ter trenutno v meni zbuja veliko jezo. Zakaj? Ker kasljam kot zmesana, ter me zaradi tega vse pece, ter zato, ker se mi pocasi vrocina dviguje. Tako je- postajam bolna... in to ravno danes, ko gremo v diskoteko... Drugace pa so 3 italijani ze bolni, in mi je prov smesno, kako se vsi temu cudijo!?

Slik se ni, jaz sem jezna, in to je to :)



p.s.: Laura in Lara nimajo prov, ko recejo, da je italijanski Marco podoben mojemu Markotu. Enako tud Ziga nima prov, da je Luka podoben Markotu, ker je podoben Goldyju... In basta! :)

sreda, 11. februar 2009

Italija, part3


"I is happy" [aj iz hepi]

Nekako se mi zdi moj blog zapuscen zadnjih nekaj dni. Ne vem ali pogresam kaksne fotografije, ali samo vase komentarje, ki so edini, ki bi me vezali na Slovenijo v teh dneh.
Danes sem na stopniscu odkrila elektronski termometer, da koncno dokazem mojemu dragemu 100jkotu, da PRI NAS V STANOVANJU NI MRZLO, ko imamo tistih 21 ali 22 stopinj. In naj vsem, ki se zdaj nahajate v toplih sobah sporocim, da je danes ob 19.00 nas toplomer pokazal borih 14,5 stopinj celzija, se pravi, da je notranjost his toplejsa ZA KAR 8 stopinj!
Danes smo si ogledali Neapelj (Napoli), se sprehodili po "main street"-u ter z ocmi pozirali vse te obleke in cevlje. Trpljenje! Drugace pa se z italijani zelo dobro razumemo, vceraj smo imeli besedno vojno "v tujscini", v nekem baru, v katerem sem ob enih ze skoraj spala! :)

Drugace pa imajo zelo zanimive hot doge (mislim, da temu recejo wurstel), saj je notri poleg pecenih hrenovk tudi pomfri. Danes pa gremo ven v bliznje mestece, oddaljeno 5km, da koncno okusimo italijansko tradicionalno pico.


Moram povedat tudi to, da so italijani zelo dobri ucenci, namrec poznajo ze zelo veliko slovenskih kletvic, malo stejejo po slovensko, ter se stavki: imas lepe oci, pokazi joske, rad te imam, lep si, pomaranca, petelincek, daj mi marmelado, poljubi me, and so on... No, se vseeno pa se zgodi vsak dan kaksen: Aj iz hepi in podobno.


(upam, da je berljivo brez sumnikov)
Lep pozdrav, jutri (upam), da objavim prve fotografije preteklih dni.
Ciau, Dona

torek, 10. februar 2009

Italija, part2

Okej, ajm stil alajf :)
Tudaj ve vr plajing volibal and ve vr in skul. Aha, and dej ar veri gud in ol sports (samo v anglescini ne- moje dekle stoji poleg in vneto bere, jej jej) Der lesons start et 8.30!!!! End, es Alessia sed, der skul iz alitl bit krejzi (alsou ticrs). Todaj aj it veri gut pasta end stejk vit masrums, and i trajd itelian vajn- it is veri gut.
Jestrdej vas supr in d ivning. Vi vr in the smolest bar i ken amedzn. End dej ol vr drank- me not so mach ;)

Sth abaut itelien pipl: dej ar veri izi going and veri veri veri laud. Dej olsou it a lot (res prevec) end dej ar veri hepi (tut prevec). Radi pijejo in festajo. Sem pa tud vidla enga nasga "Goldyja"- majke mi, da je bil cist enak! Pa Laura, Lara in Anja trdijo za dva tipota, da sta ko 100jko... hmm.. ej ne vem ne. Drugace pa ves cas sprasujejo, zakaj niso vse slovenke blonde (folk ma fetis na bjonde!)

Zdej pa v eno mesto, priblizno velicine kot Celje.

Ciau, Bela DonaBela

ponedeljek, 09. februar 2009

Italija, part1

Prispeli- srecno in veselo!
Pot se mi do zdej zdi neki najboljsega, kaj se je zgodilo danes- veliko spanja, smeha, petja...

Torej, ravnokar sem umrla, pri "italijanski vecerji". Kakor so me opozorili, tako je tudi bilo. Pojejo namrec OGROOOMNOOOO! Po resnic povedano sem se komaj potrdila, da sem v sebe spravla nekaj kosckov krompirjeve torte, ki je bla verjetno extra posoljena.... jami not!

Stanujem v skromni hisi, ki je v mediteranskem stilu, tko na frej vse... in ZELO MRZLA! Sem si pa ze za vsak slucaj izborila 4 kovtre! Pa tudi zelo tiho je v hisi- radio je izklopljen, Alessia in njena mama pa se s pomocjo mimike, francoscine, anglescine in italjanscine nekaj trudita povedat.

Drugace pa so kar prijazni.

Uzivajte, vasa Dona

sobota, 07. februar 2009

End of bloggin` ali Dona odhaja...

... da ne bo pomote. Seveda se še nisem naveličala bloganja!! Nikakor! Zakaj torej tak naslov?? Saj veste, kako je danes pri medijih. Vedno morajo napisat takšen naslov, ki bi pritegnil bralce, ter jim vzburil domišljijo... In kot pri ostalih člankih, boste tudi na koncu tega spoznali, da naslov res nima kakšne posebne veze!

Torej, vaša Dona odhaja s svojimi A-jevci na mednarodno izmenjavo v Italijo. Kako bo z javljanjem ter objavljanjem slik na blogu, vam še ne morem nič povedati. Vse je odvisno od časa, ki nam bo dan, ter moje gostiteljice Alesssie. Odhajamo v kraj, okoli 40km oddaljen od Neaplja, torej v najbolj razvpito mafijsko območje kakor pravi naš prof. Kuzmin.

(oglej si 14 do 15urno vrisano pot, ki jo bomo prevozili/prespali/prešolali)

Alora, arrivederci!

petek, 06. februar 2009

Mim grede...









(Nekaj fotk iz mojega pol-umrlega telefona)

p.s.: Dona bo postala Đabest, v naslednjih nekaj dnevih.

sreda, 04. februar 2009

Nadaljuje se...



Tako! Zaključile smo z letošnjimi tekmami, v naši skupini.
Zvrstile smo se na 1.mesto, z 11imi zmagami ter 1 porazom.

Znani so že (okvirni) datumi za naslednje tekme, za v 2.ligo (in nekak me ni presenetlo, da so raztegnjene ravno do mojga rojstnega dneva- Zgleda, da bo sobota po mojem rojstnem dnevu še težka :) )

14.2. Kostak-Elmont : Eurokabel Neptun
28.2. Kostak-Elmont : Holiday autos Bled
7.3. GLŠ-Olimp Ljubljana : Kostak-Elmont
14.3. Eurokabel Neptun : Kostak-Elmont
21.3. Holiday autos Bled : Kostak-Elmont
28.3. Kostak_elmont : GLŠ-Olimp Ljubljana

(o spremembah datumov, ter natančnih urah, berite na "Oglasni deski")

ponedeljek, 02. februar 2009

Vixit Viva (V)

Ljubosumje out of this world

They said: It`s healthy.

Right, v glavi polni domišljije, s sklopom naključnih situacij, lahko zraste v kaj več kot le zdravo.


She hates doubts, pojavljajo se kot produkti dolgočasnih večerov, when you are far away from her- v kakšni družbi z… da ne nadaljujem!

Ljubosumje v obliki ljudi, ki bi morali biti zadnja stvar, ki jo dela ljubosumno, ter ljubosumje v stvareh, ki ji jemlje minute z njim.

Sovraži občutek, da je »Druga princeska«, in ja- tudi ta naziv sovraži. Besede v šali, velikokrat izgovorjene, pogosto sovraži ker ji na koncu vsega tega truda reče »Nimaš pojma«. In ja, prizadane jo. Ob večerih veliko joče. Zaradi strahu, ne zaradi resnic.

Vseeno pa tiho upa, da sta tisto, kar čuti.


She just wants to…

…to be the first thing you remember, when you wake up.

nedelja, 01. februar 2009

Ema 2009



Zelo pričakovana kritika na blogih, ne?
O ja, v prihodnjih dneh se bo o Emi še veliko govorilo. O tej in oni kuhinji, o tem in onem dekolteju, o tej in oni pesmi...

Pesmi, pesmi... tudi letos me nekak ni nobena navdušla tko posebi. Manca in Langa so mi bli dobri, pa tudi Quartissimo, Alya ter Naber so bili OK.
Langin nastop mi je bil nasploh všeč, ne le zaradi izbora pesmi, tudi izbira belih oblačil, ter navsezadnje Mancino sedenje na belem kontrabasu je bilo zelo efektivno. Čuki so imeli tako nekako "otroški-zajebantski" komad. Quartissimo, so malo spominjali na Rožmarinke izpred nekaj let. Bili so zanimivi ter drugačni- verjetno je tudi ta drugačnost dosti vplivala na gledalce (seveda v pozitivnem smislu). Vseeno pa si želim, da bi godalci igrali inštrumente v živo.
Nekako me ni čudilo, da je Brigita Šuler izgledala kot druga Saška Lendero. Včasih se vprašam: Kako to, da profesorico glasbe zanese na takšne glasbene tire? Extra odbita točka večera pa so bile vsekakor Bjonde, ki so po mojem mnenju delovale zelo cirkuško.

Gosti: Helena je žarela v svoji kraljevsko rdeči obleki, v dnevni sobi pa se je takoj začela šušljati o morebitni novi plastični operaciji, saj se je naša Diva spet nekoliko pomladila. Natalija in Rebeka so presenetile z rockersko pesmijo, zmagovalni rusek pa je prišel malo razgibat boke v svojem backstreetboy stilu.

Že res, da je na Evroviziji pomembno, da narediš dober šov, vendar vseeno obstaja nekakšna meja.. ali pač ne? Hm... vsekakor se iščeta drugačnost ter zanimivost. Kar spomnimo se preteklih zmagovalcev: Rus, z ne vem kakšnim profi drsalcem, Ruslana, Lordi, Sertab...

Če potegnemo črto: Ema je bila takšna kot vedno. Bilo je veliko dolgih nog, bujnih oprsij, blond pevk...

Zmagovalci pa so mi kar všeč.