ponedeljek, 31. marec 2008

Odhajam...

Jutri odhajam. Kam? Slika pove vse.
p.s.: Ni prvoaprilska šala
Obljubim pa, da se vam bom javljala iz te prelepe celine.

četrtek, 27. marec 2008

sweet 16

…se mi zdi, ali res vidim en siv las?
Že vonjam krizo srednjih let… ima vonj pa zarjavelem železu…
Čudno… na mizi že zbiram zbirke modrosti…
Ja ja… čas tako hitro beži, je kot saharski pesek, ki polzi med prsti…

Se že vidim s sprehajalno palico, sivolascem in psom vodnikom na sprehodu ob jezeru… res je! Bližam se zelo lepim dnem…
In kot se za starejše gospe spodobi, grem tudi jaz od zdaj naprej po osmi spat, da še pred sončnim vzhodom vstanem in počistim štal`co…

Mojih 16 let- kak patetično…

torek, 25. marec 2008

Dan mamic...

"Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat...
kakor žarek, ki posije od nebeških vrat...
In zato nikdar mamice na dam,
eno le na svetu širnem mamico imam..."

Še vedno si moj sonček (samo ubogat me začni!)


sobota, 22. marec 2008

Poklon poetični strani življenja...










Carol Ann Duffy
Besede, širna noč

Nekje na drugi strani te širne noči
in razdalje med nama premišljujem o tebi.
Soba se počasi obrača proč od lune.

Prijetno je. Naj besedo prečrtam in rečem
žalostno? Igram se s slovnico in pojoč
nemogočo pesem poželenja, ki je ne moreš slišati.

La lala la. Vidiš? Zaprem oči in si predstavljam
temne gore, ki bi jih morala preplezati,
da bi prišla do tebe. Ker sem zaljubljena vate in

tako to je, tako to je v besedah.

---------------------------------------------------------------------------------

Danes oz. včeraj (oprostite zaradi poznih ur) je bil svetovni dan poezije. Ta prvi pomladni dan posvečen vezani besedi je razglasila organizacija UNESCO. Mogoče zveni večkrat preglodano in nekoliko dolgočasno vse kar je povezano s kulturo, pa vendar… Ljubim poezijo!

ponedeljek, 17. marec 2008

"Ljubezen zjutraj s soncem vstaja..."

»Ljubezen zjutraj s soncem vstaja…«

Le kako lahko spregledaš magijo, ki se odvija pred tvojimi očmi? Ljubezen je aktualna in vedno bo- je namreč pogonska sila našega življenje, je izvir energije in harmonična pozitivnost delcev okoli nas. Ljubezen do sveta, do osebe, do neskončnih pojmov… ljubezen s katero ljubiš, in s katero si ljubljen.
Je odpiranje oken v skrivnostno dušo ter zaupanje v nekaj nevidnega. Je najbolj mila pesem izlita iz poetične globine, je kot zvok stare pianine s kančkom nostalgije.
Ljubim topel dih na moji koži, ljubim iskrice v očeh… Živim za majhne, skromne trenutke… za metuljčke v trebuhu, za slike iz moje domišljije.

»Jutranji poljub na razkuštrane pramene…«

Ljubezen je najzgodnejši poljub, še preden se dodobra zaveš, da so nočne sanje del resničnosti. Poljub…še preden odcapljaš v kopalnico- pristen, resničen… tisti pravi! Je trenutek, ko se zbudiš v varnem zavetju, odločnega objema.

»Ljubezen je vonj črne kave…«

Ljubezen je večno potovanje. Ljubezen je lačno iskanje omamnega zrnja črne kave. Je kavni vrtinec, močnega značaja, ki ti da energijo za celodnevno dihanje težkega zraka, s somučeniki… ljubezen omogoča, da ta zrak doživimo na drugačen način kot drugi…
Ljubezen je dotik hrepenečih ustnic. Je notranja želja po izpopolnjevanju, po prestopu zarisanih linij…

Ljubezen je pogled v prihodnost z vstopnicama, za dve osebi…

nedelja, 16. marec 2008

Izmenjava s Škofjo Loko; Drugo dejanje

Tako! Vrnili smo jim obisk. Zelo smo se zabavali in se prepričali, da Gorenjska ostaja res tista pristna »skopa gorenjska«. Malo športa, dolgih ogledov gradu in muzejskih zbirk, ponočevanja, plesnih nastopov ter uprizarjanj Škofjeloškega Kristusovega pasijona nam ni škodilo. Vse prej kot to… bilo je zelo zanimivo in polno smeha. Tokrat sva bili z Lauro pri istem dekletu, če lahko tega hudiča sploh tako poimenujem…

Drugačnost...















Oni...

sreda, 12. marec 2008

Le senca...

Veter jo je nežno božal po laseh, žarki so ji drseli po telesu in risali nevidne, zlate linije. Čutila je travne bilke, čutila je puhaste oblake… nekje med zemljo in nebom- med dobrim in slabim. Zaprla je oči, vsa utrujena od vsakodnevne farse in želela leteti. Leteti- daleč stran, iz teme k svetlobi, v območje varnosti in upanja. Njene modre oči niso videle le pozlačene površine, videle so pravo zlato notranjost; v sinkretizirane delce- življenjske simbole ter nevidne smerokaze. V grenkobi je odkrila sladkost, čutila je meje in vonjala svobodo. Želela je pogledati na drugo stran in odkriti še neodkrite prepovedane delce sestavljanke. Vedela je, da je čas, ko mora prestopiti, a kljub vsem tem težkem zraku in zatohli hinavščini ni upala. Čutila je daljave pred seboj… resnične ali le dejavu-je? Želela si je…

Želela… a v negotovosti raje ostala le senca…

(take lepe trave majo v Kranjski gori)

sobota, 08. marec 2008

Dan Žena!

Dan žena!
Preprosto in samoumevno: Zaslužimo si ga!
Oziroma zaslužijo si ga v spomin naše predhodnice.
Zakaj?
Je blaga oblika opravičila za preteklost.
Kakšno preteklost?...

Preteklost, ko so žene imele zelo pomembno delo: Kimanje vsem trditvah extra pametnih moških! No… tudi za rojevanje otrok in pospravljanje so bile dobre. Bile so avtomati za pospravljanje, za moške v času vojn nič več kot partizanske sex mašine, ter posledično matere velikega števila otrok. Oziroma bile so kot tekoči trakovi za rojevanje, kljub revščini cele dneve garale na polju, po hiši, hodile na tržnico (kjer je bila edina možnost za naše najljubše opravilo: ogovarjanje)…

In po dolgih letih zgubanih obrazov, izmučenih oči, bledih lic, žuljevih dlani ter zgrbanih postav, so se jim tiste iskrice, ki so že dolgo nazaj izgorele, zaiskrile nazaj v upanju, da ne gre le za iluzijo. Počasi so se vrstile točke zakonov in ženske so iz gospodinj prerastle v cenjene poslovnice... Že res, da je za vse to bila prelita marsikatera solza in kapljica krvi… vendar uspelo je- skoraj! Velik napredek za njih, velik napredek za NAS!

Vendar ne zatiskajmo si oči- že za boljše plače, ter popolno prevlado je treba imeti tiča… Ne vem, če je zaradi enega izrastka kaj več IQ- ja … ampak žal- tako je…za zdaj!

petek, 07. marec 2008

Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše draga Nikaaaa... vse najboljše za teeeee!














Naš mladiček po imenu Nika počasa raste in dobiva obliko. Ste že kdaj čutli, ob pogledu na kakšnega otroka, nostalgijo za vsem preteklim in ste v kom videli delček sebe? No... predstavljam vam mojega malega klončka!
Sestrca moje Eve se počasi razrašča v lepega metuljčka. (kmalu tudi ženitne ponudbe :D)
***

četrtek, 06. marec 2008

Se vprašaš kdaj...

Se vprašaš kdaj, kje se skriva odgovor?
Bežiš sam pred sabo
in iščeš izgovor?

Čutiš varnost za masko,
se pogubno sprijazniš z vsako prasko?
Vem, da nisi trden kakor skala…
Si le lahek puh, ki vetru se predaja.

Se vprašaš kdaj…
če bi rodil se dan poprej,
bi ljubil vse, tako močno
bi ljubil vse tako kot zdej?

Želiš se zakleti,
Delaš česar se ne sme,
Iz množice izstopaš,
ker poslušaš, kaj narekuje ti srce.


Se kdaj vprašaš sploh,
zakaj si tu?
Se bojiš samostojnih dejanj?
In slediš smislu svojih sanj?


Že veš zakaj se zjutraj zlata zarja vstaja?
Zakaj tvoj korak v meni dvome mi utaja,
Zakaj rišem mavrico na deževno ti nebo,
Zakaj bežimo pred zlom in temo?

torek, 04. marec 2008

Čarati...

Čarati... sanjski pojem, dišeč po skrivnosti ter nadnaravnosti... S sošolcem sva ga obdelala med dolgočasno potjo v Ljubljano, ko je razredni posebnež lulal v Frucovo flašo (ok vem, sick!)

Čarati ali ne čarati... to je zdaj vprašanje...
"Če bi znala čarati, bi najprej naredila mir in ljubezen na Zemlji, potem bi si pričarala zlate čeveljce, dober avto, nato veliko hišo z bazenom..."

Nikakor in nemogoče je vse to metati v isti koš! Le kje je smisel tega kolobocijskega stavka? Le kako naj bi obstajal mir, če bi imela vse kar bi hotela... Že tako ali tako se zaradi prevelike oblasti nadrejenih po svetu vedno več odvijajo stavke in boji za pravičnost. Malo se bombandirajo in tepejo, razbijajo in potem jih državni organi odvedejo- tudi v krstah, če je potrebno.
No, če bi znala čarati verjetno ne bi na začetku imela probleme z stavkajočimi, temveč s peščico, no kar z gručo človeških bitij. Že sama besedna zveza "človeška bitja" vsebuje dovolj hinavščine ter nevoščljivosti, zato le-te ne bom poudarjala. Tako ali tako bi v vsakem mojem gibu našli kamen spotike in mi tako tresli tla pod nogami. In potem bi modro molčala ob vprašanju kdo je moj pravi prijatelj! Saj ne moreš vedeti ali te vidijo kot osebnost, ali pa kot vrečo denarja...
Seveda se poleg "foušarije" pojavi tudi drug problem... ljudje smo namreč nenasitna bitja. Nam znan glagol "želeti" ni nikoli do konca dovršen in izbrisan iz naših lačnih oči. "Dobiti vse kar si želimo…" pa naj se sliši še tako sladko in sanjsko… dobiti na način s katerim ne tvegamo, dobiti brez kančka truda… Če bi se tako dokopali do stvari, ki si jih želimo, bi se njihova vrednost lahko primerjala s sajami, za pogorelim ognjem. Ne bi bilo spoštovanja do ničesar, kar se nam zdi sedaj mogoče zelo vredno. Nič na svetu nas ne bi več popolnoma zadovoljilo, nasmejalo, nam omogočilo občutek zmage… Stvari bi postale samoumevne in nepomembne.

In, ko si enkrat na kupu materialnih dobrin, se vprašaš kaj si dosegel v življenju in kje je smisel le-tega. Smisel, katerega si videl v plehu in drugih umetnih masah…

Potem spoznaš, da je čar sveta skrit v nepopisljivo dobrih, nevidnih, brezbarvnih pojmih…

nedelja, 02. marec 2008

Kranjska Gora















Na gori od kranja vsem je lepo,

na gori od kranja ptički pojo.

Na gori od kranja se smuča prav vsak,

na gori od kranja nihče ni bedak!

V Kranjski Gori super smo se meli,
malo smo ga pili, malo bli veseli.
Sonce žgalo je ko noro,
ko vlekli smo se v hrib na goro.

Vsak dan "človek ne jezi se" smo igrali,
zaradi Gala smo zjutraj zgodaj vstali.
Popoldne
sončili smo lica bleda,
smučišče od daleč dobr zgleda.

Zjutraj mamljivo zrno kavno,
zvečer popokali smo v savno.
V bazenu fajn smo čofotali,
drug let bi v Kranjsko Goro spet zaiti znali.

Tako! Nazaj sem! (ne zavijajte z očmi)