nedelja, 28. december 2008

Mon petit chaton

Mon petit chaton!
Sem ti že povedala kako lep si, ko nate lega noč, kako lep, ko sonce nasloni žarek nate?

Noč, kot vsaka druga. Tema, ki se vpija vame, tišina, ki me požira, ter le ena stvar, ki me tolaži- neskončno moja stvar.
Ti, poleg mene.

Čeprav molčiš, čeprav se ravnokar izgubljaš v sanjah, te čutim.
Čutim tvoj dih na moji koži, vonjam tvoj parfum, ki se meša z aromo kuhanega vina, opojna rdečina, ki nosi krivdo za tvoje trudne oči. Tako lep si v soju ulične svetilke, pokrit z nežnimi sencami. Počasi, potiho se privijem k tebi, v najino žličko, saj me občutek oddaljenosti spravlja ob pamet, vliva strah, da bi pozabila kako čutiti dotik, vzeti poljub, kako ljubiti.
Brez tvoje bližine? Je suis un peu perdu.

Mon cher, saj veš...

Energy 2008

Če se že čez leto nimamo kam dati, si pa v decembru lahko malo več privoščimo, ne?
Vsako leto Energy žur daje nov izziv, pa naj bo to padec po stopnicah, drsanje po ledu, valjanje po grmovju ali pa preprosto steklenice vina, katerih številčnost se z vsakim letom vedno bolj veča. Ojaaa, super je blo! (preostale fotke na facebooku)

petek, 26. december 2008

Predbožični razredni kuhanček

No, v naslovu sem zajela skoraj vse.
Podrobnosti pa naj ostanejo znane samo prisotnim... (:

Happy Xtmas folks...

Ta post je namenjen izključno vam, moji predragi bralci ter tudi tistim, ki so se po kakšnem čudnem naključju znašli tukaj.

Rada bi se zahvalila za vsa lepa sporočila
, ki sem jih dobivala/ jih dobivam na mobitel vsako sekundico; tudi ponoči mi nekako niso dala miru. Vesela sem, da ste se spomnili name.
Žal se tega "sporočilnega obreda" letos nisem lotila. Postalo je preveč rutinsko in neosebno. Letos vam voščim raje v živo ;)
Z Božičkom, Božično večerjo, darili sem zadovoljna.


Uživajte praznike in si vzamite čas za svoje bližnje
.























jummy (:

ponedeljek, 22. december 2008

Pismo Božičku


Dragi Božiček.

Tudi letos sem bila zelo pridna. Redno sem delala domače naloge, ubogala mamico in nisem bila razsipna z denarjemin kar izžarevala sem svojo skromnost (omara z oblekami v moji sobi ni moja!!!). Prov res!
Za praznike si želim veliiiko vrečo mandarin (lahko-lupljivih), cimet, da bi me mami in ati ubogala bolj kot do sedaj, cenejše avtobusne prevoze, petice pri fiziki, nov fotoaparat, vsake toliko časa napolnjen hladilnik, nelomljive nohte, hišnega kuharja- mojstra za kitajsko hrano z možnostjo, da jaz izbiram celoletni jedilnik, višje temperature, sneg samo na Božični večer, ter mogoče še eno malenkost- sedmico na Loterijski... (:

Da ne pozabim omeniti tudi to, da si želim še sreče, veliko idej, ljubezni, zdravja, navdušenja, samozavesti, pogona, dolgega spanca, ter najmanj 8-urno cartanje dnevno (prosi 100jkota za pomoč).

Rada te ima, tvoja Dona.

nedelja, 21. december 2008

TemaTedna: Konzerva kot življenjski prostor

Ljudje kot samouničevalci. Ljudje kot ubijalci. Ljudje kot borci in voditelji.
Stvari namreč postanejo zelo smešne, ko se po toliko stoletjih prebivanja na planetu Zemlja zavemo, koliko negativnega smo oddali v svoj življenjski prostor, ter s tem jemali sebi. Kljub temu, da je politika med zadnjimi stvarmi, ki bi me zanimale pa vem nekaj... če bi se ljudje ukvarjali z rečmi, ki so pomembnejše, bi imelo vso človeštvo več haska. Da ne bi predsedniki ter drugi "povzdignjeni" porabili toliko denarja za nepomembne enourne polete z najdražjimi transportnimi sredstvi, za sprejeme, plakatiranje mest pred volitvami ... potem bi mogoče ostalo nekaj denarja tudi za v pomembne stvari. Komu in čemu naj bi služili plakati pred volitvami? Če sem prepričana da bom volila za XXX, me verjetno YYY ne bo prepričal s svojim zretuširanim obrazom. Ali pač ne?

Torej... vzamimo te porabljene miljone nazaj...

Danes sem doma med pogovorom ujela nekaj zanimivega. Pravijo, da bi se z ogrevanjem živalskih odpadkov (beri: gnoja) lahko pridobivalo nekakšen plin. Torej, vse skoraj zastonj!

Od vseh prihranjenih milijonov odvzemimo torej eno dvajsetino denarja, za segrevalne naprave.

Če se osredotočimo na moje drago mesto Krško. S toplo vodo, ki nastaja z ohlajevanjem v velikih hladilnikih tovarne XXX in je izpuščena v Savo, bi lahko ogreli celotno Krško, in nekateri pravijo, da še del Zagreba...

Od milijonov odštejmo denar za grajenje toplotnega omrežja, ki bi potekalo do kurilnic. Ter prištejmo še nekaj vreč milijonov, s katerimi bi prihranili, ter manj onesnaževali reko.

Tem energijo ohranjajočim ukrepom dodajmo še:
- varčne žarnice
- avtomobile na plin,
- ugašanje luči, ko jih ne potrebujemo,
- večjo uporabo koles, hojo (hkrati se znebimo kavč potejto učinka)
- redno zapiranje oken (ne odpiraj pogosto okna, ko imaš vklopljeno ogrevanje)
- itd.

in potem, dragi moji... potem bi zmagali.

p.s.: ... če bi imeli še čas kaj spremeniti.
-

Ali Božiček obstaja??



























Na tisočine otrok vsako leto pride v dvome o obstajanju Božička, ter obdobje raziskovanja neznane postave Moža v rdečem. Kukanje skozi klučavnico, skrivanje v omari... vse možne metode, ki se porodijo mladim raziskovalcem na delu.
Ne vem točno, kako je bilo pri meni. Nekako sem vedela, da Božička ni, po drugi strani pa si tako želela verjeti vanj. Pri svojim šestih, sedmih letih sem postala "mamin škrat" pri obdarovanju. Ker pa sem seveda človek, ki tako pomembnih ugotovitev, kot je življenje Božička, ne more zadržati zase, sem morala tudi drugim povedati, da verjamejo v nekaj, kar ne obstaja. Če danes pomislim, koliko v Božička verujočih, sem prizadela... verjetno si res zaslužim velikansko palico od Parklja :)
Se opravičujem vsem jeznim staršem, ki so klicali mojo mami tistega decembra.

Za vse tiste, ki še verjamete pa upam, da boste verjeli še naprej...

torek, 16. december 2008

Vixit Viva (II)


Ponavadi lažejo.
Med puhanjem dima, v smeri proti vetru, razmišljam samo o njih.
O njihovi zlaganosti, medtem, ko me vedno znova zakriva smrdeči dim. Najraje bi ostala tako skrita v njem, kljub vsem neprijetnem, kar vsebuje. Izginila bi z njim, se pomešala z delci kisika, spojevala z delci ogljikovega dioksida ... samo, da bi se dvigovala, vse bližje in bližje... čemu? Koncu? Ne vem.
Razpršila bi se na veliko delcev, da bi le zajela tisto o čemer lažejo. Vse iz prve roke, da bi nato lahko odšla...z razlogom. Za vedno? Ne vem.
Plesala bi po dežju, legala na dežnike, se odsevala v apnenasti kaplji. Skupaj z njo bi izhlapela. Za vedno? Ne vem.

Vem samo, da lažejo.... ... tvoje oči.

Jutri pa res začnem migat.

























Takšni pač smo ljudje.

Ves čas govorimo kaj bomo spremenili, s čim bomo začeli, nehali... in to ne z namenom, da povemo drugim ljudem, temveč zase, ker se s tem mirimo. Pa saj, jutri je pa res daleč. In jutrišnji "pojutrišnjem" tudi. Naslednje leto je še dlje.
Ravno smo v tem času, ko se filamo z nešteto obljubami, kako bomo nehali kaditi, da bomo hodili med zimo v fitnes, morda solarij, da se bomo v novem letu več učili? Bulšit!
Začnite danes, drugače ne boste nikoli.

Besede so hrana za ljudi.

ponedeljek, 15. december 2008

Vixit Viva (I.)


Tik-tak, tik-tak... lahko bi rekla, da edini zvok, ki neutrudljivo vstraja v svojem taktnem načinu, ter mi v glavi odmeva še z bolj nadležnim zvenom, z nekoliko grenkim priokusom, s kančkom votlosti ter brezčutja. Kaj pa jaz vem.
S konico dodobra zguljenega čevlja brcam v sivkasto steno, s katere se lušči omet, že tisočkrat poscan, pobruhan, prežet z mnogo vonjavami, ter čakam. Ne ravno opredeljeno stvar, temveč čakam bolj iz navade. Mhm, iz navade čakam stvari, ki ne zajemajo navad! Malenkosti pač, takšne zaradi katerega bi se nato še preostanek dneva smejala, takšne zaradi katerih bi se mi orosilo oko, takšne, da bi se mi naježila vsaka kocina na mojem telesu. Kaj pa jaz vem.
Le občasno namreč pristajam na tla- s trdim pristankom.

Zapletena sem ja.

nedelja, 14. december 2008

Včasih nedeljski počitek v objemu zverine paše.
Prov res!

petek, 12. december 2008

TemaTedna: Za osmico sledi devetka...

2+6+3+1+9+9+2= 32
3+2=5
5+2+0+0+9= 16

1+6= 7
16-7= 9


Kaže, da bo naslednje leto, moje leto. Oja, vsekakor bo!
Sicer ne gre toliko za mojo izmišljeno numerološko računstvo, temveč bolj za tradicionalno "Decembrsko zaobljubo"- prepričanje, da bo leto, ki prihaja res "moje" leto, da pa bo Staro s seboj odneslo počitek, zabušavanje, zaletavost...
Še vedno sem mišljenja, da ljudje delujemo na samofilanje svojih baterij z dojemanjem različnih situacij. Torej, če se prepričaš, da ti gre dobro ali, če verjameš, da ti npr. pomagajo neke "višje sile", se bo to odsevalo tudi v stvareh, ki jih počneš.
Ravno zaradi tega ne maram Velikih napovedovanj prihodnosti, ki se zelo pogosto pojavijo v časopisih, zlasti v tem delu leta. Že sami vedeževalci nas polnijo z negativnostjo ter nejevoljo. Do sedaj so vsako leto napovedali vojno, državne krize, naravne katastrofe... in ja, zelo težko je zgrešiti kaj takega, kar se pojavlja iz dneva v dan.
Torej, bo leto 2009 težavno, porazno, prava nočna mora??
Vzamite ga takšnega, kot pač bo... namreč, v vseh stvareh se najde kaj pozitivnega.
Ljudje bodo še vedno umirali, reke poplavljale. Pa kaj! Takšno je življenje.

Zase vem, da bo leto 2009, leto Asov!

sreda, 10. december 2008

Fetišizem pokanja danes greh




















Tako mimogrede je zazvenelo v mojih ušesih in ja... i like it.
Govorim o novem zakonu, ki letos prepoveduje uporabo petard, medtem ko pirotehnična sredstva s svetlobnim učinkom ostajajo, skupaj z vsemi drugimi magičnimi lučkami, značilnimi za mesec december.
Torej pričakujem praznike brez nadležnega neumnega pokanja, mogoče celo normalen sprehod z mojo maltežanko brez nenadzorovanega beganja in tresenja? Upam, čeprav je tako, da so prepovedane stvari še bolj mamljive.
Iz kot sploh zadovoljstvo ob pokanju? Nikoli mi ni bilo jasno kaj je tako zanimivega v tem... mogoče to, da jo odneseš s celo roko v bolj zahtevnem načinu pokanja?? Mogoče razburljivost, ko jih mečeš sosedu pod okno? Ali celo kako z njimi strašiš živali? Ne vem.

Zdaj pa je na vrsti le še sneg.

torek, 09. december 2008

Dlje od razmišljanja si pač ne upam. Da bi si v mislih ilustrirala?
Nemogoče.
Stvari nekako bezljajo iz rok tudi v moji bližini.
Postajajo domače, v družbi pa tako neresnične.
Preveč blizu so mi, toliko, da prizadanejo "moje ljudi".
Takšne o katerih naj bi se bralo le v najdaljših, najbolj zapletenih romanih,
takšne, ki naj bi prihajale le iz oddaljenih krajcev tega sveta.
Da samo pomislim...
... no, raje sploh ne bom razmišljala.

Bodite srečni iz zadovoljni s tistim kar imate in s tem kar ste.

ponedeljek, 08. december 2008

Briljantina v Ljubljani

Nekako nisem mogla mimo, ne da bi si jo ogledala še na večjem odru, v drugačni zasedbi, z drugačnimi zamislimi... Že mesec poprej so jo toliko promovirali in sem pričakovala res en velik KABUUUM, tudi glede na ceno, ki ni bila nekako posebej skromna.
Verjetno vam je večini znano približno kako gre celotna zgodba, še posebej tistim, ki ste si ogledali našo gimnazijsko Briljantino.
Glede na moja velika pričakovanja, sem bila kar razočarana ob koncu. Verjamem, predstave delati je težko, zahteva se veliko dela, veliko truda... gledalci pa sodimo le po končnem izdelku.
Osebno mi je bila gimnazijska Briljantina veliko bolj všeč. Ne le zaradi znanih obrazov, mogoče bolj primernih kulturnih domov, kot pa prevelika Hala Tivoli, temveč tudi glede koreografije, živahnost na odru ter posebnih efektov. Že res, da so ti ljudje igralci, ter, da so priprave potekale 2 leti... vendar jih po mojem mnenju "naši" prekašajo v polni črti, v pol leta, ki so ga imeli na voljo.
Predstava je potekla od začetka do konca brez vsakršnih posebnih presenečenj, ščemenja v trebuhu ali celo kurje kože ob določenih prizorih. Škoda...

Posnetki bodo objavljeni pri 100jkotu v bližnji prihodnosti.
Do takrat pa en delček Briljantine Gimnazije Brežice

sobota, 06. december 2008

Še vedno neporažene.

Torej.
Ponovna zmaga, tokrat z zelo dobro igro proti drugouvrščeni ekipi na lestvici GLŠ-Olimp Ljubljana.
Kar nam še vedno zagotavlja prepričljivo 1. mesto na lestvici in možnost prehoda v 2. ligo.
Bravo(s) punceee(s)!!!!









































Foto: Arhiv eposavje, Blaž Šunta, Matic Romih

Več slik, poročil, novic:
- Brestanica : Sloving Vital (LJ)
- Brestanica: Logatec
- Brestanica : Črnomelj
- Brestanica : Postojna
- Brestanica : MZG Grosuplje II
- Brestanica : GLŠ Olimp (LJ)
- Brestanica : ŽOK Kočevje (pokal)
- Brestanica : Sloving Vital (pokal)
- Brestanica : GLŠ Olimp (pokal)
- Brestanica : Lakolit Ankaran (pokal)
- Pričetek sezone (08-09)
- Poletni športni vikendi
- Odbojkašice v Romuniji

- Brestanica : Solkan
- Brestanica : Epic Postojna
- Brestanica : Lakolit Ankaran
- Brestanica : Luka Koper
- Brestanica : Triglav Kranj
- Brestanica : MZG Grosuplje
itd.

p.s.: Se sprašujete kdaj sledi kakšen zanimiv post?? Tudi jaz (:
Današnji je samo čestitka mojim puncam ter izgovor, da lahko zberem vse povezave o preteklih tekmah. Torej bolj zame, kot za vas.
Trenutno mi nekako ni do razmišljanja (loteva se me grozen prehlad, mraz pa me ulenoblja.) Resnično potrebujem počitnice!

sreda, 03. december 2008

Blogorola partee

Tako. Pa smo prerinili skozi še en kulsko-kulast-kul žur.
In veste kaj? Blo je amazing!
Vsi ti, ki so bili do tedaj le imena, so dokončno dobili obliko, barvo las, barvo kože...

Več o tem (najdite nas na fotkah ;)):
Marta L.
Žurnal
Posnetki
24-ur.si (foto)
Miha Rekar



ponedeljek, 01. december 2008

Blogorola praznuje.

Vse najboljše za vas/nas, vse najboljše za vas/nas, vse najboljše vsi Blogorolovci, vse najboljše za vas/nas.

Leto je okoli in Blogorola piha prve svečke. Iz časopiso-mladička se je razvila v pravi Tavlki časopis.
Najbolj čestitam "tavišjim na vrhu", saj jim je uspelo to, kar so si zadali.

In kot so povedali:" V 51. številkah smo natisnili več kot 2.500.000 izvodov. Združili smo več kot 500 državljanskih novinarjev, objavili več kot 2.000 prispevkov, ki jih je vsak teden prebiralo več kot 50.000 bralcev."

Mislim, da je jutri (2.december 2008) res veliki razlog, da temu uspehu nazdravimo. Se vidimo in da Ljubljana!

Še članek o posavskih intervjujancih:
Eposavje o Blogorola intervjujih

foto: subsub.si